Domači lesarji težko do slovenskega lesa

Državno gozdno podjetje: Žagarji negodujejo zaradi razdelitve lesa, gozdarji odpuščajo.

Objavljeno
17. februar 2017 19.38
jer*Gozdovi, drevesa, les, motivi
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Murska Sobota – S kakovostnim lesom iz državnih gozdov smo se lažje in zanesljiveje preskrbovali, ko smo imeli še koncesionarski sistem,« dobrega pol leta po začetku delovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) pravi direktor tovarne stolov Murales Stanislav Škalič. Na državno podjetje zdaj letijo kritike še zaradi razpisa za prodajo letošnjega poseka.

Na povabilo k oddaji ponudb za 700.000 kubičnih metrov lesa, ki jih nameravajo letos dati v posek na več kot 230.000 hektarih državnih gozdov, je 250 ponudnikov izkazalo zanimanje za nakup kar 6,7 milijona kubičnih metrov. Oživeli so očitki, da bo spet šlo veliko lesa v Avstrijo, kjer so pripravljeni plačati več, ter da nova družba ne podpira in spodbuja razvoja slovenske gozdno-lesne verige, zato je bila ustanovljena.

»Z merili za pripravo razdelilnika smo seznanili ponudnike. V vsakem primeru je imela ključno vlogo ponujena cena. Razpoložljive količine smo razdelili v dve skupini. Za 596.690 kubičnih metrov smo ponudili pogodbe 146 kupcem, 106.477 kubičnih metrov pa je ostalo nerazporejenih in jih bomo prodajali na javnih dražbah. Letos jih bo najmanj deset, najboljše listavce, razen bukve in javorja, bomo ponudili pogodbenim partnerjem in jih prodali tistemu, ki bo ponudil največ. Vso hlodovino za razrez smo ponudili slovenskim predelovalcem,« zagotavljajo v SiDG. Razpoložljiva količina ne zadostuje za vse potrebe, vendar ima država v svoji lasti komaj petino vseh gozdov.

»Predvsem za potrebe naše proizvodnje na leto kupimo in razžagamo okoli 12.000 kubičnih metrov hlodovine in večinoma smo jo običajno kupili pri najbližjem koncesionarju. Zdaj smo poslali ponudbo, čas teče, drevje, predvsem bukve, bi bilo treba posekati pred otoplitvijo, a še vedno nismo dobili odgovora, ali nam je SiDG za letos sploh odobril kaj lesa. Prehod na nov sistem ni najobetavnejši, negotovost je velika in bojimo se, da se bo za domače predelovalce slabo končalo,« opozarja direktor tovarne stolov Murales iz Ljutomera Stanislav Škalič.

Odpustili dve tretjini delavcev

Druga težava, na katero so opozarjali že lani poleti, ko je nova družba šele začela poslovati, so naročila za posek in spravilo lesa z javnimi razpisi med izbrane kvalificirane izvajalce po principu najnižje cene. Pojavilo se je namreč veliko novih izvajalcev, ki so ponujali tudi neverjetno nizke cene – pod deset evrov za posek in spravilo kubičnega metra lesa – in v večjih podjetjih so opozarjali, da to lahko privede do izkoriščanja delavcev in propada večjih podjetij z večjimi stroški. Problem je bil tudi sprotno objavljanje razpisov s kratkimi roki, kar izvajalskim podjetjem ne omogoča načrtovanja dela.

Po podatkih SiDG so povprečne cene za storitev od 17,10 evra do 21 evrov za kubični meter, o kratkih razpisnih rokih pa pravijo, da »so kot zavezanci za javna naročila dolžni pripraviti okvirni seznam usposobljenih izvajalcev, pri posameznih javnih razpisih pa upoštevati merilo najnižje cene. Zaradi tega izvajalcem ne moremo vnaprej zagotavljati obsega del za tri mesece ali več.«

Nekatera podjetja že čutijo posledice. Skupina gozdarskih podjetij Gozd Ljubljana je zaprla svoji podjetji GG Celje in GG Brežice, število zaposlenih pa s skoraj 130 zmanjšala na 45. »Za letos v SiDG še niso izbrali vseh usposobljenih izvajalcev za prihodnji dve leti, kaj šele, da bi začeli razpisovati dela, zato ne moremo načrtovati ne zaposlitev ne mehanizacije. Na razpisih dobivajo posle tudi 'inženiring' izvajalci, ki dodeljenih količin sami niso sposobni posekati, zato iščejo poceni podizvajalce, mi večji pa pogosto ostajamo brez dela. To vodi v propad slovenskega gozdarstva,« opozarja direktor Gozda Dušan Gradišar.