Dominikanske plesalke: Štiri mesece odplačujejo stroške

Ljubljana – Danes smo bili dogovorjeni z dvema mladima ženskama iz Dominikanske republike, ki si že nekaj let služita kruh s plesom po lokalih v osrednji Sloveniji. Vendar sta v zadnjem trenutku pogovor odpovedali z utemeljitvijo, da nočeta imeti težav.

Iz neposrednega vira smo želeli slišati o njihovih izkušnjah in pogledih, a se nočejo izpostaviti na noben način, niti anonimno. »Čeprav jim mogoče ni najbolj všeč, kako živijo in kaj delajo, s tem preživljajo vso družino,« je pojasnil naš zanesljivi vir, ki dobro pozna veliko deklet. »Mnoge med njimi se poznajo še iz domovine – najprej je v Slovenijo prišla ena, za njo še sestrična ali sestra, nato soseda in njena sorodnica. Delodajalec je angažiral dve, ki se vračata v domovino z nalogo, da pripeljeta lepa dekleta. Včasih pa niti ni treba, da gresta, ampak si po elektronski pošti in internetu pošljejo slike ter se dogovorijo za delo,« pripoveduje naš vir.

Vsi šefi niso enaki

Vse so šle po isti pot: iz Santa Dominga so letele v Buenos Aires, kjer so ene na dokumente čakale nekaj dni, druge tedne, tretje tudi po več mesecev. Stroške, od letalske vozovnice do dovoljenj in nastanitve v argentinski prestolnici, krije delodajalec, obračuna pa jim jih, ko začnejo delati. Vse, kar zaslužijo prve štiri mesece, včasih pa je obdobje tudi daljše, ostane njemu. »Začetnice« so nastanjene v sobah, po tri, štiri ali pet skupaj, za najemnino plačujejo približno 300 evrov na mesec.

V pogodbah za delo, ki so jih podpisale in na podlagi katerih imajo delovna in bivalna dovoljenja, je navedena minimalna plača, večji del jim šef izplača na roko. »Vsi šefi niso enaki. Eni plačajo več in imajo korekten odnos, drugi pa so z denarjem bolj stiskaški in na različne načine manipulirajo z dekleti. Denimo tako, da jim dajejo pogodbe za šest mesecev in se potem one niti ne upajo pritožiti, ker jim grozi, da jim jih ne bo podaljšal in jih bodo izgnali, ker ne bodo imele dokumentov.« Menda pa se je pred kratkim v Novi Gorici zgodilo, da je delodajalec tri mesece zamujal s plačilom in je problem postal zelo opazen, ker so dekleta začela iskati stranke – pa ne za ples – na prostem.

Doma vsaj en otrok

Plesalke delajo v dveh turnusih, v popoldanskem od 16. ure do polnoči, večernega pa začnejo približno ob 21. in končajo okoli štirih zjutraj, ob vikendih pa tudi šele ob šestih. Tarife za delovni dan oziroma noč so zelo različne – v nekaterih lokalih je po 20 evrov, ponekod menda tudi še enkrat več. Dodatno zaslužijo s tako imenovanim privatom, kar pomeni, da v ločenem prostoru plešejo enemu samemu gostu – za to dobijo po 10 evrov. Ponekod jim potem pripada še delež od prodane pijače. Po navadi se selijo med lokali. »Ene se pohvalijo, da solidno zaslužijo, vsem pa ne gre dobro,« pojasnjuje vir, ki dodaja, da je sicer resnična ugotovitev, da jih večina prihaja iz nižjega socialnega razreda in se s kako izobrazbo ali razgledanostjo ne morejo pohvaliti, peščica pa jih je končala visoko šolo.

Skupno jim je to, da so mame – vsaka pošilja denar za vsaj enega otroka v domovini, nekatere tudi za dva ali tri, ki živijo z njeno mamo. »Ne naučijo se slovensko, saj za to nimajo možnosti, večinoma tudi angleško govorijo slabo. Ne poznajo svojih pravic, zato je z njimi lahko manipulirati. Ne vedo, na primer, po koliko letih bi lahko prosile za dovoljenje za stalno bivanje. Niti ne iščejo alternative, edina pravzaprav je, da se poročijo.«