Doslej se je prijavilo 10 organizatojev kampanje

Referendum o izenačitvi pravic: Bo morala Državna volilna komisija pred ugotovitvijo rezultata prešteti umrle?

Objavljeno
20. november 2015 16.59
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Z novimi referendumskimi pravili je postalo pomembno, koliko ljudi bo umrlo od priprave volilnih imenikov, ki bodo kazali stanje v matičnih evidencah 15 dni pred glasovanjem, do dneva referenduma. To je zadnje dni precej zaposlovalo pobudnike referenduma in Državno volilno komisijo.

Začetek kampanje pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D) je poleg številnih plakatov pobudnice referenduma, koalicije Za otroke gre!, zaznamovalo tudi določanje »pravil«, kako izračunati kvorum za uspeh referenduma.

Referendum o ZZZDR-D, ki bo potekal 20. decembra, bo šele drugi, ki ga bodo organizirali po sprejetju ustavnega zakona. Ta je med drugim določil, da morata biti za uspeh pobudnikov referenduma izpolnjena dva pogoja: da se proti izreče najmanj polovica ljudi, ki se udeleži glasovanja, in da je proti petina vsega volilnega telesa.

Prav pri določanju natančnega števila te petine se je zelo zataknilo. Čeprav bi že zdavnaj moral, državni zbor še zdaj ni sprejel novega zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kjer bi upoštevali spremenjeni ustavni zakon, s tem pa so pustili kar nekaj pravnih praznin, recimo ugotavljanje števila volilnih upravičencev. Zaradi tega sta se Aleš Primc in Metka Zevnik, sovoditelja koalicije Za otroke gre!, obrnila na Državno volilno komisijo (DVK) z zahtevo po določitvi metodologije, kako točno se bo izračunala petina, potrebna za kvorum.

Opredelili formulo

Ministrstvo za notranje zadeve pripravi volilne imenike, ki kažejo stanje v matičnem registru 15 dni pred glasovanjem. Ker pa v Sloveniji v povprečju vsak dan umre 51 ljudi, število upravičencev na dan glasovanja ne bo enako, zato sta Primc in Zevnikova zahtevala, naj se, po njunih besedah, zaradi poštenosti izida upoštevajo morebitni umrli pri ugotavljanju referendumskega izida. V DVK so jima ustregli in dognali formulo, po kateri se bo računalo volilno telo: številu vpisanih v volilne imenike (15 dni pred glasovanjem) bodo prišteli tiste, ki bodo glasovali s potrdili upravnih enot, ker so pomotoma izpadli iz volilnih imenikov, potem odšteli umrle od dne priprave volilnih imenikov do 19. ure dneva glasovanja (20. decembra), in prišteli tiste, ki so umrli, a so svoj glas oddali na predčasnem glasovanju. Vse to bodo opravili osmega dne po referendumu, saj v povprečju traja štiri dni, da so smrti zapisane v matičnem registru.

Primc in Zevnikova pa sta opozorila še na neažurirane posebne volilne imenike za upravičence, ki živijo v tujini. Teh je skupaj več kot 78.000. Pobudnikoma referenduma se zdi sporno, da vsi ti ne dobijo gradiva in obvestila o referendumu, kot jih po uradni dolžnosti prejmejo ob volitvah – zato mnogi niti ne vedo, da poteka referendum, v kvorum pa so šteti. V DVK odgovarjajo, da niso pristojni za vodenje volilne evidence, upajo pa, da bo do naslednjega referenduma državni zbor že sprejel ustrezen zakon za določitev pravil.

Doslej deset organizatorjev

Nekaterim se zdi vnema pobudnikov referenduma, ki nasprotujejo izenačitvi pravic istospolnih parov s partnerji različnega spola, po tem, da se skoraj do glasu natančno določi število glasov, nekoliko v neskladju z večkrat izraženim prepričanjem po nesporni zmagi. Koalicija Za otroke gre! se še ni prijavila na DVK kot organizatorica referenduma, za to ima čas do 24. novembra. Je pa to doslej storilo deset strank, društev in posameznikov: Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in matere, SDS, Zaab, NSi, SD, Piratska stranka Slovenije, Iniciativa za demokratični socializem, Društvo DIH – enakopravni pod mavrico, Društvo za trajnostni razvoj in Stranka za trajnostni razvoj. Predvidoma v ponedeljek se bo predstavila skupina zagovornikov zakona, v kateri bodo sodelovali pobudnica zakona ZL, še nekaj političnih strank, civilno-družbena gibanja in posamezniki.