Dotik neba na koprski način

Včeraj so v Pokrajinskem muzeju Koper odprli razstavo­ ­Velike urbane vizije – dotik neba. Predstavilo se je šest slovenskih arhitektov, Marko Apollonio, Andrej Kalamar, Matej Mljač, Aleksander Pirš, Nebojša Vranešič in Denis Simčič, ki bodo s svojimi projekti pomagali koprskemu županu Borisu Popoviču, da bo lažje objavil razpis za stolpnico.

Boris Popovič namerava objaviti razpis, na katerega bo povabil pet uglednih svetovnih arhitekturnih imen. Končnega seznama imen arhitektov še nimajo, na hitro pa je naštel naslednja: Santiago Calatrava, Zaha Hadid, Jean Nouvel, Renzo Piano, Massimiliano Fuksas ... Šest slovenskih arhitektov je koprska občina pred nekaj meseci povabila zato, da bi prišli do dobrih razpisnih izhodišč. »Če si želimo razvoj, ki bo dolgoročno vzdržen, moramo razmišljati o vertikalah, vse drugo je zabloda, ker pretiranega prostora za razvoj ni na voljo. To je hitro razvijajoči se svet že zdavnaj dojel. Želel sem si, da bi se naši arhitekti dokazali in nam dali izhodišče za premislek, kako se lotiti te zahtevne naloge. Naša generacija ni naredila še nič takega, da bi ostala prepoznavna. Imamo priložnost, moramo si upati uporabiti možgane,« je včeraj ­dejal Popovič.

Naložba v prihodnost

Marsikdo bo seveda rekel marsikaj. Tudi to, da bo občina z natečajem za tuje arhitekte zapravila 850.000 evrov. »To je naložba v prihodnost, ker bomo ves ta denar nekoč dobili nazaj. Investitorjev je veliko, samo priložnosti in projektov nimamo. Investitorji hočejo imeti velike projekte. Imamo kontakte in z enim (iz Avstralije) že podpisano pismo o nameri. To so investitorji, ki vedo, zakaj in kako se lotiti gradnje stolpnice, vedo tudi, kako jo bodo napolnili. V svetu uveljavljeni arhitekti zahtevajo od 30.000 do 50.000 evrov za svojo udeležbo. Razpisali bomo prvo nagrado od 200.000 do 300.000 evrov. Razpis bomo objavili še pred lokalnimi volitvami. V taki stolpnici bi imeli pisarne, razvojne laboratorije inovativnih podjetij, hotel, stanovanja, celo prvi vertikalni kampus ... Pred dvanajstimi leti tudi ni nihče verjel, da bodo v Koper plule velike križarke. Danes je spet ena v Kopru,« je bil odločen Popovič.

Kaj pravijo arhitekti

Marko Apollonio iz studia AA Kultura je bil optimističen. »Če je kaj uresničljivo, je to. Drugih projektov nimamo. Večje vsote za naložbe je lažje dobiti, ker jih je treba iskati na tujih kontinentih, kjer je dovolj kapitala, ki išče projekte. Večinoma želijo imeti izpostavo na kontinentu, ki slovi kot tehnološko najbolj razvit – nekakšno okno v svet z druge strani. Za uresničitev takega projekta niso dovolj prostorske rešitve, imeti moramo tudi rešitev gospodarske politike, davčno prijazno okolje, biti moramo prijazni do investitorjev in do spremembe razmišljanja nasploh. Sodelovati bi morala vsa država. Koper je res premajhno mesto, ampak je na strateškem mestu. To je najbolj severno jadransko mesto, Trst ima še več problemov, Benetke so bolj turistično središče. Na področju poslovnega delovanja je prazen prostor: kdo naj prevzame primat? Koper bi se lahko v štirih letih prelevil v veliko večje mesto s sto tisoč in več prebivalci, lahko pa nazaduje na petnajst tisoč ali deset tisoč prebivalcev, ker ne bo dela in ga bodo mladi iskali drugod. Odločitev je na tehtnici.«

Matej Mljač iz studia DRAFT arhitekti v tem vidi priložnost za Koper. »Imamo parcelo, imamo ambicioznega župana, manjka samo še pol milijarde evrov. Zakaj ne bi Koper v tem mrtvem teku velikega trgovskega in logističnega razvoja prevzel pobude? Ta prostor je konkurenčen Hamburgu in Rotterdamu, ker je teden dni bližji Daljnemu vzhodu. Če ne bo tega naredil Koper, bo pobudo prevzel kdo drug. Severni Jadran moramo razumeti kot programsko mreženje mest, kjer bi Koper lahko prevzel vlogo povezovalca. Pri nas pa, namesto da bi povezovali in mrežili mesta, razbijamo občine. Vedno lahko izbiramo, kaj bo z nami. Prvi odzivi na naše projekte niso tako kritični, kot sem mislil.«

Denis Simčič iz DSMS: »Najprej nisem bil naklonjen tem idejam. Ko pa sem razmislil, da lahko sodelovanje pripelje do razprave, kaj zmore in kaj bi bilo dobro za ta prostor, sploh ni pomembno, kako visoka je stolpnica in ali je sploh potrebna. Upam, da se bo odprla razprava o tem, kaj je tu slabega in kaj narediti, da bo Koper vendarle prevzel funkcijo, ki se mu ponuja. Arhitektura ni umetnost, je predvsem ekonomija in funkcija. Zdaj vidim, da bi imel ta projekt lahko poslanstvo, da vrne prostoru in prebivalcem priložnost. Potem niti ni najpomembnejše, da mora biti to res najvišja stolpnica v Evropi, ampak mora biti presežek v nečem. V tem smislu smo tudi mi šele predskupina Rolling Stonesov.«

In nasprotniki ...

Projekti so imeli že pred predstavitvijo veliko nasprotnikov. Olga Franca, občinska svetnica iz SLS: »Ob sprejemanju proračuna sem glasovala proti. To ni istrska arhitektura, nimamo niti dolgoročnih prostorskih načrtov in posegamo v občutljivi del mesta. Menim, da je to le še ena volilna poteza, za volilne čevapčiče za Popovičeve volivce. Tako je napovedoval otok, pa stolp na otoku, pa garažo na Muzejskem trgu ... Nič od tega se ni uresničilo. Hkrati ne popravi osnovne šole v Sv. Antonu in v Dekanih ni vodovoda. Ne verjamem, da bo kdo prišel z milijardami. To je preprosto metanje denarja stran. Upam, da se bo letos oblast v Kopru spremenila, saj se Popoviču dogajata sesutje in sestop. In potem bomo morali delati revizije.«

Janez Koželj, profesor in ljubljanski urbanist, je opozoril na pomembnost upoštevanja strokovnih meril pri poseganju v prostor. »Višino nebotičnikov, stolpnic in stolpov določimo glede na lokacijo po desetih merilih, ki morajo med seboj sovpadati. Imamo torej metodo in objektivna merila, po katerih se odločamo o višinskih poudarkih, ki trajno in nepopravljivo zaznamujejo mesto in krajino, in to v celoti, od blizu in daleč.

Držati se postopkov po strokovnih merilih je toliko bolj pomembno, ko se odločamo o višinskih dominantah, ki lahko porušijo merilo in silhueto krajev, ki imajo absolutno identiteto. Da ne omenim zgodovinskih mest in krajin, ki so urbanistični spomeniki. V Ljubljani, na primer, veljata dve omejitvi: na obodu notranjega mestnega središča 72 metrov (višina prvega Nebotičnika), na obodu zunanjega obroča pa višina stolpa Ljubljanskega gradu (363 metrov nad morjem), kar je okoli sto metrov. Sicer pa bi morale biti višine in lokacije visokih stavb opredeljene v strateškem delu občinskega prostorskega načrta.«

Včeraj smo lahko slišali, da bi najvišji stolp segal kar 418 metrov visoko. V njem bi bilo toliko prostora, da ga ne bi mogli napolniti niti, če bi vse obstoječe pisarne iz sedanjih koprskih podjetij preselili vanj. Občinski prostorski načrt naj bi šel prvič v javno obravnavo čez nekaj mesecev. Na odprtju razstave v Kopru je bil tudi veleposlanik Indije Sarvajit Chakravarti, ki je dejal: »Tukaj sem, ker podpiram vsako možno sodelovanje med Indijo in Slovenijo. Junija se bo na Poljskem predstavilo kar 125 najboljših gradbenih podjetij iz Indije in ponudilo Evropi partnerstvo, za oskrbovanje katerega bi prišlo prav tudi koprsko pristanišče.«