Tiskane izdaje
Po ponesrečenem poskusu prodaje kamnoloma leta 2015 je hitrejšo odločitev države in rudniških nadzornikov, kaj s kamnolom, ovirala tudi tožba, ki jo je proti RTH vložil trboveljski gradbinec Franjo Skušek iz S-Proma. Skušek je pred leti poleg kamnoloma od družbe IBT Pin kupil manjšo betonarno, od RTH pa ima v najemu 2400 kvadratih metrov veliko zemljišče, na katerem je betonarna. S tožbo je poskušal dokazati, da mu po vseh letih najema pripada lastništvo nad zemljiščem. Direktor RTH Jani Žlak je zadovoljen, da so spor končali s poravnavo. Pravi, da v teh dneh čaka le še dopis sodišča, v katerem bo zadeva tudi formalnopravno dobila piko na i. RTH je Skušku, ki zaposluje sedem ljudi in zdaj agregat vozi od drugod, ponudil, da postane lastnik parcele za betonarno za 25.000 evrov. Zdaj je znova na potezi država ...
V AGM Nemec bi v drugo dobro razmislili
Prodaja kamnoloma Vode je leta 2015 sprožila pravi vihar v majhnem zasavskem gradbenem »kotlu«. RTH je zasavskim gradbincem na pladnju prinesel možnost nakupa kamnoloma po okrog 30-krat nižji ceni od vrednosti zalog agregata, ki se še vedno nahajajo na območju kamnoloma. Ocenjujejo jih na okrog 600.000 kubičnih metrov, do njih je mogoče priti s hkratno sanacijo oziroma rekultivacijo površin, kupcu pa bi tako dobljeni agregat prinesel od 3,6 do 4,2 milijona evrov.
RTH je pod Bojanom Jelenom kamnolom prodajal za izhodiščno ceno piškavih 125.000 evrov. Priložnost zase sta v njem iskala dva zasavska gradbinca, ki sta za kamnolom ponujala skoraj trikratnik izhodiščne cene, a sta oba potegnila kratek konec: trboveljski S-Prom takoj - zaradi nižje ponudbe, družba iz Sedraža AGM Nemec pa po nekaj mesecih, ko so nadzorniki RTH pod predsedovanjem Ervine Jarc ugotovili, da je pogodba, ki jo je z družbo AGM Nemec za 360.000 evrov sklenil Jelen, neveljavna. Jelen kamnoloma ni prodajal na podlagi cenitve, temveč po Gursovi oceni in brez privoljenja nadzornikov. Zato se je moral posloviti s položaja direktorja, RTH pa vrniti celotno kupnino AGM Nemcu.
Maja Gerčer, direktorica in lastnica družbe, obžaluje, da posla niso izpeljali do konca: »Vsem je bilo v interesu pridobiti količine peska, ki so ostale. Sicer pa vsakega hriba enkrat zmanjka.« Gerčerjeva ne taji, da je enako kot konkurenca upala na gradnjo srednjesavske verige. Čeprav RTH objavi ponoven razpis, bo dobro razmislila, preden odda vlogo.
Ker sanacijskih obveznosti niti po zakonodaji ni mogoče prenesti na novega lastnika, ponovna prodaja kamnoloma najbrž ni možnost, ki bi jo država podpirala. Bolj verjetno je, da se bo RTH sanacije kamnoloma lotil sam oziroma z zunanjimi izvajalci, saj bo v podjetju, ki se mora do konca leta 2018 zapreti, zaposlenih premalo, da bi ob sanaciji drugih površin zmogli še obsežno sanacijo kamnoloma. Čez pol leta bo v RTH delalo le še 24 ljudi. Da bo volk sit in koza cela, bodo naročili projekt sanacije, ki ne vsebuje eksploatacije peska. »Za to so se prvič skoraj tepli,« pravi Žlak.
RTH ima v načrtu za letos za sanacijo kamnoloma Vode predvidenih 200.000 evrov, leta 2018 pa še pol milijona evrov.
