Ljubljana – Obrambi minister Karl Erjavec je včeraj za Delo pojasnil ozadje dveh »poslov«, v katerih je udeležen in ki burita duhove: nakup Patrijinih osemkolesnikov in sporazum z Janšo, na podlagi katerega je podprl razpis pokrajinskega referenduma. Glede posla s Patrio ima, pravi obrambni minister, povsem mirno vest. Odstopil bo le, če bodo sumi korupcije med Patrio in Slovenijo pravnomočno dokazani, »o čemer pa zelo dvomim«. Erjavec pa je predvsem že dosegel, da bo finska Patria javnosti dovolila vpogled v doslej skriti del proizvodnje oklepnikov v Šoštanju ter da bo umaknila stopnjo internosti s podatkov o garancijah.
»Še enkrat sem stopil v kontakt s Patrio in jih prosil, naj dovolijo, da si tudi tisti del Gorenjeve proizvodnje, ki je bil zakrit, ogleda še javnost. To namreč, da se trdi, da se v Šoštanju le fiktivno varijo oklepniki, da gre le za fiktivno proizvodnjo, je višek sprevrženih izjav. Pokazalo se bo, da je vse v najlepšem redu, kakor je vse v redu s celotnim poslom,« nam je povedal Erjavec. Prihodnjo sredo se bo sestal tako z vodstvom Patrie kot s predstavnikom Rotisa, Patrijinega partnerja in zastopnika.
Erjavec je še prepričan, da je ves ta cirkus okrog preiskave prišel iz Slovenije. »Informacij o tem še ne morem potrditi, jih bo pa zagotovo [potrdila] sama preiskava, ki je bila sprožena na pobudo določenih oseb iz Slovenije. Mislim, da zaradi tega v Sloveniji že marsikoga boli glava,« je prepričan minister. Opozoril je, da bo zanimivo videti, da bodo tisti, ki so zdaj najbolj glasni, po preiskavi najbolj tiho.
Minister glede ladje v sklopu vračanja ruskega klirinškega dolga Sloveniji še razmišlja, a je poudaril, da ta nima nobene zveze s šolsko jadrnico, o kateri je prejšnji teden govoril šolski minister Milan Zver (da jo bosta kupila šolsko in vojaško ministrstvo skupaj). »Pri jadrnici, mislim da je njena cena okrog tri milijone evrov, gre za več partnerjev, glede večnamenske ladje pa še razmišljam, kako bo. Škoda bi bilo ne zapreti dolga, ki ga Rusi hočejo zapreti z vojaškim orožjem.«
Kakor smo že poročali, je Erjavec v zameno za podporo izvršnega odbora njegove stranke DeSUS razpisu referenduma o ustanovitvi pokrajin – zanj sta glasovala dva poslanca njegove stranke – »izpogajal« tudi tako imenovani draginjski dodatek, enkratno izplačilo prejemnikom najnižjih pokojnin. Erjavec o zneskih ni podrobneje govoril, po naših informacijah pa bodo dodatek, kakršnega poznajo v Avstriji, na Hrvaškem pa ga je Sanaderjeva vlada izplačala pred zadnjimi volitvami, namenili nekaj več kot 277.000 upokojencem.
Erjavec je ponovil, da ne držijo trditve opozicije, da je polovica poslanske skupine DeSUS podprla referendum o ustanovitvi pokrajin zaradi groženj z njegovo razrešitvijo z ministrskega mesta. »Ne gre za to. Mi pokrajin ne štejemo med prioritete za naš program. Naše stališče je bilo, da to vežemo na zakon o socialnih transferjih, ki sicer ni bil sprejet, sva pa s predsednikom vlade našla kompromis za podporo referendumu na ta način, da bi do konca tega mandata še kaj naredili za upokojence. Ena izmed rešitev je, da bi upokojenci z najnižjimi pokojninami dobili draginjski dodatek,« nam je pojasnil Karl Erjavec.
Kakor je slišati, bi tako po obstoječem predlogu približno 170.000 upokojencem z manj kot 405 evri pokojnine nakazali 150 evrov, okoli 63.000 ljudi s pokojnino od 403 do 450 evrov bi dobilo sto evrov dodatka, nekaj več kot 44.000 upokojencem pa bi namenili 80 evrov. Dobrim 43.000 ljudem, ki dobivajo pokojnino deloma iz tujine, bi tudi ta dohodek izračunali v sorazmernem delu.
Rok za izplačilo 277.444 upokojencem naj bi bil julij ali avgust, skupaj pa bi bilo za draginjski dodatek treba odšteti 35 milijonov evrov. Po naših virih je eno od nerešenih vprašanj, kje ta denar dobiti; po eni različici naj bi ga vzeli iz blagajne pokojninskega zavoda, po drugi pa iz državnega proračuna, k čemur naj bi se v stranki upokojencev bolj nagibali.
V kabinetu predsednika vlade sicer niso potrdili dogovora o draginjskem dodatku in tega tudi niso hoteli komentirati.
Daljši pogovor z obrambnim ministrom na temo oklepnikov objavljamo v sobotni izdaji Dela.