Tiskane izdaje
Spomin na bitko in poboj 41 domačinov iz Dražgoš ter uničenje vasi pod obronki Jelovice, nad katerimi se je zaradi neuspešnega poskusa uničenja Cankarjevega bataljona z nekaj več kot 200 borci in borkami znesla številčno desetkrat močnejša nemška vojska, ne oživljajo zgolj starejše generacije, ampak tudi mladi.
V Dražgošah, po katerih so iz zvočnikov odmevale partizanske pesmi, smo v množici udeležencev srečali četverico članov spominske čete Pod svobodnim soncem iz Ljubljane, ki so se tja odpravili po delu poti Cankarjevega bataljona. Njihov predstavnik Andrej je povedal, da se skupina, ki je bila ustanovljena za ohranjanje spominov na partizanski upor in boj, redno udeležuje podobnih pohodov in spominskih slovesnosti. Čeprav so člani čete stari od 19 let do 31 let in niso neposredno povezani z boji v drugi svetovni vojni, zaradi svoje pojave (oblečeni so namreč v partizanska oblačila) požanjejo veliko zanimanja in odobravanja, je pojasnil Andrej.
Mladih zamere ne zanimajo
Pomemben je prenos vrednot upora na mlajše generacije, je poudaril Ivan Petančič - Ičo iz Šmarjeških Toplic, ki se je dan prej udeležil tudi že spominske slovesnosti na Osankarici. Ugotavljal je, da mladih zdaj stare zamere in s tem povezani prepiri v slovenskem narodu ne zanimajo. Mladim je treba pošteno povedati, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno, sporočilo pa naj si zapomnijo, da ne bodo ponavljali napak.
Poskusi ponarejanja zgodovine ne bodo uspeli tudi zaradi mladih, ki se udeležujejo prireditve v Dražgošah in drugih podobnih prireditev, je prepričan Aleksander Jernejc z Jesenic, ki kot partizanski otrok spoštuje izročilo NOB.
Tradicionalni pohod po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše s Pasje ravni je letos kljub mrazu pritegnil 352 pohodnikov, 108 jih je v Dražgoše prišlo čez Ratitovec.
Med uglednimi gosti tudi letos nista manjkala prvi predsednik Slovenije Milan Kučan in častni predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki so ju udeleženci slovesnosti pozdravili z aplavzom, kakršnega niso bili deležni ne predsednik države Borut Pahor, ne podpredsednik vlade in ne minister za kmetijstvo Dejan Židan.
Dražgoše kot pojem poguma
Gromka odobravanja in več aplavzov je za svoje misli požel slavnostni govornik dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos vojaškega muzeja, ki je dejal, da se danes »miselni klečeplazniki« sprašujejo, zakaj se je bilo sploh treba upreti močnejšemu sovražniku. Ocenil je še, da Slovenci v času vojne niso bili razdvojeni, saj je domobrance podpiral le en odstotek slovenskega prebivalstva. Partizani ne potrebujejo nobene sprave, ki bi jih izenačevala s tistimi, ki so se bojevali za okupatorja, je dejal Premk, saj se morajo sami s sabo spraviti tisti, ki so se bojevali za okupatorja, in ne tisti, ki so se bojevali za svobodo. Za svobodo so se bojevali v Dražgošah, ki so zato postale pojem poguma, odločnosti, predanosti, junaštva, zato so nesmrtne, je še dejal.
