Dražji Nigrad spet do posla z občino?

Maribor – Občinsko komunalno podjetje Nigrad, za gradnjo kanalizacijskega omrežja v Limbušu pričakovano ni oddalo cenovno najugodnejše ponudbe, a si lahko kljub temu obeta posel. Edino ima namreč certifikat kontrole storitev vgrajevanja asfaltnih zmesi, kar na občini, kjer Nigrad več kot očitno favorizirajo, dobro vedo. Direktor Nigrada je Marko Žula, nekdanji šef Fištravčeve občinske uprave.

Nigrad bi opravil posel za dobrih 308.000 evrov, v kar je vštel 18-odstotni popust. Gradbena dela bi dokončal v 47 dneh, zanje pa ponuja desetletno garancijo. Družba Drava, vodnogospodarsko podjetje Ptuj bi z izjemo garancijske dobe, ki je enaka kot pri Nigradu, dela opravila v dnevu manj, ponudila je 20-odstotni popust, ter posel ocenila na slabih 279.000 evrov.

A Nigrad ima zakonsko neobvezni certifikat, ki mu na občinskem razpisu prinese kar petnajst od stotih možnih točk, zaradi česar ima pred konkurenti ogromno prednost. Na portalu javnih naročil je to pred oddajo ponudb sprožilo ostro polemiko, vendar se birokracija župana Andreja Fištravca ni uklonila, tudi ob napovedani uporabi vseh pravnih sredstev ne.

Občina se izgovarja na smernice ministrstva

»Certifikat je določen kot merilo in ne pogoj. Tako ne pomeni izključujočega pogoja oziroma nemožnosti sodelovanja katerega koli ponudnika niti edinega odločujočega merila,« so na očitke, da je razpis diskriminatoren, z občine odgovorili enemu izmed interesentov za pridobitev posla.

Kot je pred dnevi poročal Dnevnik se je ta certifikat v zadnjem času pojavil v štirih razpisih. Za gradnjo vročevoda, ga je objavilo javno podjetje Energetika Maribor, za gradnjo kanalizacijskih omrežij v Limbušu, Kamniški grabi in Bresternici pa občina. Z občine so sporočili, da so postopki v različnih fazah in da ni možno napovedati, kdaj bodo zaključeni in kdo bo izbran.

Glede certifikata pravijo, da je mariborska občina leta 2012 sprejela odlok o občinskih cestah, ki določa, da mora biti izvajalec asfaltnih del od pooblaščene organizacije usposobljen za vgrajevanje asfaltnih zmesi. Na občini trdiijo, da so pri tem zgolj upoštevali smernice in tehnične pogoje za graditev asfaltnih plasti, ki jih je leta 2009 izdalo Ministrstvo za promet.

»V javnih razpisih se do sedaj večinoma ta postavka ni uporabljala, saj smo želeli podjetjem zagotoviti dovolj časa, da si certifikat pridobijo. Po treh letih smo ocenili, da je minilo dovolj časa, da bi si ga podjetja pridobila, če bi to želela, in smo ga začeli vključevati v postopke javnega naročanja. Osnovni namen vključevanja certifikata v razpise je, da se daljša življenjska doba asfalta in občinskih cest,« sporočajo iz občinske službe za odnose z javnostjo.

Predmet razpisa ni asfaltiranje

»To merilo je diskriminatorno in omejuje konkurenco,« meni strokovnjakinja za področje javnih naročil Darja Čerič, tudi sodna izvedenka za to področje. Poleg tega predmet razpisa ni asfaltiranje, ampak gradnja kanalizacije. Meni, da je občina certifikat, ki ga ne zahteva niti Dars, precenila ter da gre za negospodarno ravnanje.

Pri tem razpisu je certifikat, ki ga je Nigradu izdal Inštitut za gradbene materiale Igmat, le merilo, povsem drugače pa je bilo pri obnovi Trubarjeve ulice. Tam se je certifikat pojavil kar kot pogoj in dve cenejši konkurenčni ponudbi je občina zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev izločila. Posel je v navezi z Nigradom, ki je bil v tem primeru podizvajalec, dobilo podjetje Indrast, gradbena dela pa so bila dražja za približno 150.000 evrov.