Drnovškov kip še na ustavno sodišče

Pravdanje: Jaša Drnovšek − občina Zagorje; Matjaž Švagan: »Kip je izraz globokega spoštovanja.«

Objavljeno
05. oktober 2017 21.40
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Jaša Drnovšek, sin pokojnega predsednika vlade in države, po pritožbah na višjem in vrhovnem sodišču pravico do pietete in s tem do odstranitve očetovega kipa v Zagorju zdaj išče še na ustavnem sodišču. Po osmih letih pravdanja je prepričan, da na ključno vprašanje ni dobil odgovora, in sicer na to, ali je občina lahko nosilka ustavne pravice do svobode izražanja.

Senat ustavnega sodišča, v katerem so bili Dunja Jadek Pensa kot predsednica in člana Etelka Korpič Horvat ter Marijan Pavčnik, je soglasno odločil, da bo ustavno sodišče obravnavalo ustavno pritožbo Jaše Drnovška. Drnovškov sin oziroma odvetnica Urša Chitrakar vztrajata pri presoji, ali so mu bile z do zdaj izpodbijanima sodnima odločbama kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

Chitrakarjeva ne skriva nejevolje, da zadeva komaj dober teden po vložitvi prihaja v medije, saj tudi njen klient o njej nikoli ni bil pripravljen javno razpravljati. »Edino, kar vemo, je, da je ustavno sodišče pritožbo sprejelo v obravnavo. Več trenutno ni mogoče povedati, vsi nadaljnji postopki pa so odvisni od presoje ustavnega sodišča,« je dejala. Tega, ali se je Jaša Drnovšek za dokazovanje svojega prav še vedno pripravljen obrniti tudi na evropsko sodišče, ni hotela komentirati.

Sodni mlini

Drnovškov sin išče pravico po sodiščih že osem let; oče je mrtev devet let. Sinova zahteva, da občina Zagorje iz mestnega parka odstrani bronasto očetovo bisto, delo Mirsada Begića, in hkrati z njo tudi ime parka, bo prihodnje leto, ko bo deseta obletnica smrti Janeza Drnovška, imelo že dolgo sodno brado. Do zdaj so ji pritrdili le na Okrajnem sodišču v Trbovljah, višje in vrhovno (leta 2015) sta jo zavrnili.

Poseg v zasebnost?

Naj spomnimo, da je Jaša Drnovšek že jeseni 2009 od Zagorjanov zahteval, da kip odstranijo v petnajstih dneh, pri čemer so ga podprli tudi drugi dediči − med njimi hči Nana Forte in del visoke državne politike − med njimi prvak Zaresa Gregor Golobič. Toženi zagorski občini je s pritožbo na višjem sodišču uspelo. Zagovarjala je stališče, da je bil Janez Drnovšek zaradi svojih funkcij − od politika do pisatelja − absolutno javna osebnost; bolj ko je postajal javna osebnost, manj prostora je bilo za njegovo zasebnost. Pravica do pietete dedičev na tej točki trči ob pravico javnosti do informiranja.

»Pravica do lastne podobe (in imena) je za absolutne javne osebe par excellence sicer lahko omejena,« je takrat menilo višje sodišče, »vendar le, če posega v strogo intimno sfero z namenom zlonamernosti in potešitve zvedavosti ljudi.« S tem, ko so Zagorjani častnemu občanu in rojaku, doma iz bližnjega Kisovca, postavili spomenik, niso posegali v intimno sfero. Zagorski župan Matjaž Švagan pravi: »Vse, kar je v Zagorju povezano z Janezom Drnovškom, je izraz našega globokega spoštovanja, ki je še vedno enako tudi danes, devet let po smrti. In tako kot spoštujemo kip, ki nam je v ponos, tako bomo spoštovali voljo ustavnega sodišča.« Soglasje svojcev za poimenovanje parkov, ulic in podobno po pokojnikih pa po zakonu ni potrebno.«

Dobro ime

Tudi vrhovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo Jaše Drnovška po reviziji takšne presoje višjega sodišča, se je strinjalo, da je bil poseg občine Zagorje v ustavno pravico o varstvu pravic zasebnosti, osebnostnih pravic ter konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin sorazmeren javnemu interesu. Z drugimi besedami: bil je enakovreden interesu Zagorjanov, da ohranijo spomin na »svojega« človeka, ki je pozitivno zaznamoval čas, v katerem je živel.

Vrhovni sodniki so leta 2015 menili, da niti dediči s sklicevanjem na pravico do pietete ne morejo preprečiti ohranjanja spomina. To bi jim uspelo le, če bi bilo načeto dobro ime pokojnika.

Jaša Drnovšek vrhovnim sodnikom očita nelogičnost in nepravilno sklicevanje na evropske prakse o človekovih pravicah. Njegovo temeljno vprašanje je: ali je ravnanje občine, ki postavi kip ali poimenuje park, poseg javne oblasti v njegovo zasebnost ali ne?