Druga železniška cev skozi Karavanke po letu 2030

Jesenice – Po 110 letih, odkar je skozi 7975 metrov dolg železniški predor Karavanke uradno zapeljal prvi vlak, na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo pripravo dokumentacije za odstranitev enega tira iz predora in gradnjo predorskih niš do leta 2021. Gradnjo druge predorske cevi pa načrtujejo po letu 2030.

Skozi železniški predor zdaj vsak dan pelje povprečno 12 potniških vlakov in 35 tovornih oziroma do 48 v primeru obvozov zaradi zaprtja drugih mejnih prehodov. Med večjimi težavami, ki jih imajo s predorom, so na Slovenskih železnicah (SŽ) izpostavili, da je bil zgrajen brez hidroizolacije, in ker seka številne geološke plasti, v posameznih delih zamaka in vanj vdirajo večje količine vode. Svetli profil predora je večji, kot je bil v času gradnje, a je elektrifikacija proge prostor v predoru omejila. Za vožnjo vlakov uporabljajo oba tira, ko skozi predor peljejo potniški vlaki ali izredne pošiljke, pa le enega.

Predor bo izgubil tir

Zadnji večji poseg v predoru so opravil leta 2000, ko so zaradi stiskanja predorske cevi morali stabilizirali 200 metrov dolg odsek. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je v tehnično-varnostni nadgradnji predvidena odstranitev enega tira in premaknitev drugega v sredino predora. Ob strani načrtujejo ureditev reševalnega pločnika z oprijemali in razsvetljavo, v predor pa bodo vgradili tudi drugo varnostno opremo. Hkrati načrtujejo še obzidavo predorske cevi ter sanacijo odvodnjavanja, voznega omrežja, signalnovarnostnih naprav in spodnjega ustroja.

Za posodobitev je med SŽ in avstrijskimi železnicami (ÖBB) že podpisan dogovor s terminskim načrtom. Dokumentacijo za načrtovane posege bodo izdelali prihodnje leto in javno naročanje del izpeljali leta 2018. Prenovo 3602 metra predora na slovenski strani bodo opravili do leta 2021, po oceni ministrstva pa bo stala okoli 55 milijonov evrov (z DDV).

Skozi Karavanke 100 kilometrov na uro

Na SŽ pravijo, da bo tudi enotirna proga skozi predor zagotavljala ustrezno pretočnost, saj bodo posodobili signalnovarnostne naprave in povečali hitrost vožnje na sto kilometrov na uro. Po prometnih študijah bo rešitev zadoščala tudi po letu 2030, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da dogovor o nadgradnji predora vsebuje tudi skupno sledenje razvoja prometnih tokov in pristop h gradnji druge cevi, če in ko bo to potrebno ter upravičeno. Druga predorska cev bi bila na vsakih 500 metrov povezana z obstoječim predorom, študijska dokumentacija bo pripravljena prihodnje leto, napovedujejo na ministrstvu, kjer pravijo, da ocene stroškov gradnje zato še nimajo.