Drugi tir bi lahko in morali zgraditi ceneje

Na vprašanje, koliko bi drugi tir stal, bi najbolje odgovoril nezavezujoči javni razpis.

Objavljeno
16. oktober 2013 18.31
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v petek na tiskovni konferenci natančno pojasnilo, kako namerava odločiti v primeru načrtovane gradnje drugega tira. To je včeraj povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Iz njegovih besed sklepamo, da se država zaveda pomena starteške povezave s pristaniščem, ampak bo vztrajala pri cenejši gradnji.

»Drugi tir je za Slovenijo in tudi za naše ministrstvo zelo zanimiva zgodba. Videl sem kar nekaj študij in projektov, tudi tiste iz leta 2010. Vse smo natančno analizirali. Preučiti moramo še nekaj podrobnosti, v petek pa bomo objavili, kako naprej,« je v Strunjanu novinarjem povedal Omerzel.

»Izračunan znesek 1,4 milijarde evrov je bilo tisto ključno, kar je v meni zbudilo sume. Sem za investicije, ampak v normalnih okvirjih. Ne pa takih, da bi si z njimi zabili nož v hrbet,« je dejal minister in na naše vprašanje, zakaj niso že v preteklosti z nezavezujočim javnim razpisom pri izvajalcih preverili, kolikšna bi bila dejanska vrednost naložbe (saj je projektna dokumentacija že vsaj dve leti na voljo), dejal, da bi takšni razpisi trajali predolgo.

Analiza cen gradnje železnic po vsej Evropi

Glede pomislekov Luke Koper, da bi v takem primeru (če ne bi bilo drugega tira) morali nujno zgraditi železniško povezavo do Trsta, je Omerzel odgovoril: »Državne strateške usmeritve gradnje železnice in cest so jasne. Strategija in politika se glede tega ne spreminja.«

In ko smo ga vprašali, kako komentira podatke v Financah, ki so minule dni navajale ocene strokovnjakov, kako ceneje gradijo železniške proge v tujini, kako naj bi bila precenjena gradnja proge Pragersko - Hodoš in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi za kakih 700 do 800 milijonov evrov, je minister za infrastrukturo odgovoril:

»Delali smo analizo cen gradnje železnic po vsej Evropi in jih primerjali tudi s tistim, kar je bilo zapisano v Financah. Moram reči, da smo z ugotovitvami (Financ in državnih analiz) zelo blizu,« je dejal Omerzel.

Glede ovir, ki jih drugemu tiru očitno postavlja Italija, je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan včeraj odgovoril:

»Če sprašujemo Italijo in ni odgovora, je povsem legitimno stališče slovenske države, da to italijansko zamujanje razume kot strinjanje z drugim tirom.« Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam glede italijanskega zamujanja pri izdaji soglasja oziroma mnenja natančneje pojasnili:

»Italija je posredovala svoje pripombe na projekt , ni pa se odzvala na povabilo h tehničnim konzultacijam. Zato bomo s postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja (OVS) nadaljevali, skladno z Espoo konvencijo in zakonom o varstvu okolja. ARSO bo še ta teden prejela pisna navodila direktorata za okolje glede tega in tedaj bo postopek pridobivanja OVS lahko stekel dalje. ARSO bo moral preučiti pripombe italijanske javnosti in se do njih opredeliti. Izdano okoljevarstveno soglasje bo treba poslati v vednost Republiki Italiji in s tem bo postopek čezmejne presoje vplivov na okolje zaključen,« so nam odgovorili z ministrstva za okolje.

Znesek je izračunan v predlogu investicijskega programa in zato ni javno dostopen

Glede tega, da je predvidena ocena investicije v višini 1,4 milijarde sporna in da je glede na spornost takšne ocene težko sprejemati verodostojne odločitve pri tako pomembnem državno strateškem projektu, je soglašal tudi minister Samo Omerzel. Na njegovem ministrtstvu so nam še enkrat odgovorili, da je znesek izračunan v predlogu investicijskega programa in zato ni javno dostopen.

Je pa kot kaže dovolj verodostojen za izjave slovenskih državnikov o umiku od projekta. Predstavniki največjih svetovnih ladjarjev so ocenili, da so takšne napovedi slovenskih državnih vrhov Slovenijo uvrstile med države z določeno stopnjo tveganja, saj se jim zdi drugačna odločitev glede železniške povezave z Luko Koper po več kot desetletju prizadevanj, poslovno sporna.