Ljubljana - Janezu Janši, ki trdi, da si je finski novinar Magnus Berglund črko J v svoji oddaji gladko izmislil, smo zastavili nekaj pomembnih vprašanj, povezanih s spornim nakupom osemkolesnikov. Nekdanji predsednik vlade je ponovil, da z afero, ki so jo po njegovem mnenju zanetili posamezniki iz Slovenije v sodelovanju z novinarjem Berglundom in kriminalistom Björkqvistom, ni povezan, saj se je z nakupom finskega orožja ukvarjalo le obrambno ministrstvo.
Pri Patrii so kriminalisti našli ponudbo Sistemske tehnike. Mnenja, ki se pojavljajo o tem, kdo je Fincem dostavil zaupni dokument, so različna: direktor Sistemske tehnike Milan Švajger trdi, da je dokument na Finsko poslal nekdo z obrambnega ministrstva, po drugih podatkih pa naj bi bil kurir ponudbe Jure Cekuta. Kaj mislite o tem, da je Patria razpolagala s pomembnimi dokumenti konkurence?
Zagotovo ta ponudba ni prišla iz vlade, ker na vladi tega nikoli ni bilo. Ves postopek je tekel v okviru ministrstva za obrambo in preiskava mora pokazati, od kod so prišle te informacije do konkurence. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da so podjetja, ki so konkurirala, na vse mogoče načine zbirala informacije.
Kakšno težo pa pripisujete temu, da je Patria pred uradnim pozivom k poslu, ki je bil objavljen decembra 2005, po Sloveniji iskala partnerje oziroma raziskovala teren? Nekomu je menda tudi verjela, da bo posel dobila.
Predvsem neobičajno je, da je takratna slovenska vlada že spomladi 2004 v predlog resolucije o srednjeročnih obrambnih programih zapisala konkretno število oklepnikov in tip oborožitve, ki naj bi se kupila. Glede na to, da je na svetu samo nekaj proizvajalcev omenjenega, je jasno, da je bil to znak za Patrio, da se je podala na lov za vsemi možnimi informacijami in zvezami, ki bi ji omogočile, da se ta posel pridobi. Začetek »nenavadnosti« pa je v Sloveniji. V drugih državah parlamenti ne sprejemajo odločitev o tem, koliko pušk ali oklepnih vozil bodo nabavili. Glede tega, komu je verjela Patria ali ne, pa sem že večkrat povedal, da to, če je bil, ni bil nihče iz kroga moje vlade ali moje stranke. S tem se nismo ukvarjali.
Več v sredini tiskani izdaji Dela