Tiskane izdaje
Ljubljana - Predstavniki Društva Bela krajina so danes na vladi vložili javni poziv k takojšnji odstranitvi žične ograje. Prepričani so, da ograja za Belo krajino pomeni uničujoč ekonomski, ekološki, psihološki in socialni udarec, hkrati pa menijo, da je postavljena v neskladju z ustavo.
Namesto žične ograje bi morala država postaviti le krajše, usmerjevalne, nenevarne pregrade ob mejnih prehodih, ki bi zagotavljale večjo varnost beguncev, prostovoljcev in policistov, so v pismu, ki ga je prebral predsednik Tone Grahek, zapisali v društvu.
Člani društva opozarjajo, da tudi Bela krajina, tradicionalna pokrajina izseljevanja, s kilometrskimi žičnimi pregradami doživlja negativne posledice varnostne nesposobnosti EU ter nesposobnosti slovenske in hrvaške politike, da bi celostno, sočutno in odgovorno pristopili k reševanju migracij. Do slednjih bo prihajalo tudi v prihodnje, zlasti zaradi naraščajoče družbene neenakosti in posledic podnebnih sprememb, so prepričani.
Ograja ničesar ne rešuje
Bela krajina pa medtem postaja vse bolj obrobna slovenska pokrajina, zdaj pa je izolirana še z žično ograjo, opozarjajo v pismu. Menijo, da ograja ni nevarna le ljudem in živalim, ampak prinaša dodatno opustošenje prometno, razvojno, zaposlitveno in investicijsko zapostavljene obmejne regije.
Ograja jemlje kruh zlasti prebivalcem, ki so eksistenčno odvisni od turizma ob Kolpi, opozarjajo. Zato so prepričani, da bo žica zadala še dokončni finančni udarec vsem naporom, ki jih ljudje na obeh bregovih Kolpe vlagajo v izboljšanje življenjskih razmer.
Prav tako so prepričani, da ograja z varnostnega vidika ničesar ne rešuje in da se varnostne težave v 21. stoletju ne more reševati s tovrstnimi rešitvami, tudi s panelnimi ograjami ne.
Ograja je po njihovem postavljena od kršenju več z ustavo zagotovljenih pravic, od pravice do svobode gibanja, do lastninske pravice in pravica do uživanja javnega dobrega in naravnih bogastev.
Hkrati je treba po njihovem popisati in izplačati vso škodo prizadetim prebivalcem in organizacijam, denimo lovskim in ribiškim družinam. Slovenska in hrvaška vlada bi se morali po njihovem sestati na takojšnjem akcijskem sestanku, na katerem bi se dogovorili o skupnem humanem načinu reševanja begunske problematike.
