Društvo Hospic - za pomoč umirajočim iščejo sestre

Za financiranje zaposlitev medicinskih sester zaprosili občine. Povpraševanja vse več.

Objavljeno
06. april 2015 21.20
Slovenija, Ljubljana, 03.Avgust2011, Negovalna bolnišnica. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Dravograd – Društvu Hospic, ki zagotavlja celostno oskrbo umirajočim in njihovim svojcem, je država letos omogočila zaposlitev socialnih delavcev, še vedno pa jim ni uspelo pridobiti novih koncesij za medicinske sestre, s katerimi bi pokrili mrežo paliativne oskrbe, po kateri je čedalje večje povpraševanje. Zato so se za finančno pomoč obrnili na občine, da bi jim v vmesnem času pomagale do kadra.

Društvo Hospic ima po Sloveniji osem območnih odborov (Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Radovljica, Novo mesto, Murska Sobota), v ustanavljanju so še štirje: goriški, obalno-kraški, notranjsko-kraški in zasavski. Vodja progama Hospic Mojca Pavšič je povedala, da je ministrstvo za delo letos podprlo postavljanje mreže za enako dostopnost do Hospicevih brezplačnih storitev za vse državljane in jim omogočilo zaposlitev dodatnih socialnih delavcev. Že dlje časa pa si prizadevajo pridobiti nove koncesije za zaposlitev diplomiranih medicinskih sester, za katere po dve koncesiji že imajo za Maribor in Ljubljano. Pavšičeva pravi, da kakovostno izvajanje paliativne oskrbe zahteva timski pristop; poleg medicinskih sester, ki koordinirajo oskrbo bolnika (poskrbijo za lajšanje bolečin, omogočajo zdravstveno nego in se za uravnavanje bolezenskih simptomov povezujejo s patronažnimi službami, osebnimi zdravniki, specialisti in drugimi), so v oskrbo vključeni še koordinatorji družine (socialni delavci), ki dajejo psihosocialno in duhovno podporo bolniku in družini (tudi v procesu žalovanja), hkrati pa usmerjajo delo prostovoljcev. Teh je v Hospicevih območnih odborih že 136, trinajst sodelavcev pa je redno zaposlenih.

Ministrstvu se zatakne pri denarju

»Zaradi togosti zdravstvenega sistema in reorganizacije patronažne službe nam še ni uspelo pridobiti novih koncesij za medicinske sestre,« pravi Pavšičeva, čeprav se na ministrstvu za zdravje strinjajo, da je treba v sistem umestiti tudi Hospic. »To potrebo prepoznavajo, a se zatakne pri financiranju.« Zato so se za začasno podporo obrnili na regijske svete, in sicer s predlogom, da bi s sofinanciranjem po ene medicinske sestre na regijo občine omogočile delovanje timov, dokler se Hospic zanje ne bi dogovoril z ministrstvom. Predsednica koroškega območnega odbora Hospica Marjetica Stojanovič Verdinek poudarja, da so od ustanovitve regijskega odbora pred osmimi leti v Hospicu delali samo prostovoljci. »Zaradi večjega povpraševanja ne zmoremo več v svojem prostem času toliko narediti. Potrebovali bi medicinsko sestro kot koordinatorko med osebnim zdravnikom, bolnikom in svojci ter patronažo in domovi. Prav medicinska sestra je tista, ki pozna diagnoze, se spozna na potek obolenja, lažje skoordinira in potem vpelje prostovoljce.«

Koroški župani so zamisli naklonjeni, a pravijo, da 33.600 evrov na leto zaradi že sprejetih proračunov ne morejo namensko zagotoviti, zato bodo proučili možnosti, da bi Hospicu pomagali na razpisih