Društvo se bori, da bi še naprej skrbelo za živali

Ljubljana – Več kot 11.000 ljudi se je v nekaj dneh podpisalo pod peticijo proti temu, da bi obalno zavetišče za zapuščene živali od 1. julija upravljala koprska Komunala, in ne Obalno društvo proti mučenju živali (ODPMŽ), ki za zapuščene pse in mačke skrbi že desetletja.

Tridesetega junija bo obalnemu društvu potekla štiriletna pogodba za upravljanje obalnega zavetišča za zapuščene živali v Dvorih pri Sv. Antonu. Šele pred nekaj tedni je predsednica društva Andreja Krivec Bogataj uradno izvedela, kar se je šušljalo že nekaj časa: da pogodbe, na podlagi katere za zavržene in najdene pse in mačke skrbijo že 12 let, občine Koper, Piran in Izola ne bodo obnovile.

Na koprski občini so ji povedali, da bodo vse tri občine, lastnice zavetišča, sprejele odlok, s katerim bodo lahko dale obalno zavetišče nekomu v upravljanje neposredno, brez razpisa. Takšen odlok je koprski občinski svet že potrdil, preostala dva pa še ne. Od 1. julija naj bi za brezdomne kosmatince skrbela Komunala. Temu pa mnogi nasprotujejo.

V peticiji so med drugim zapisali, da se morajo z zapuščenimi živalmi ukvarjati ljudje z visokimi moralnimi in etičnimi vrednotami, ki jim je blaginja živali edini cilj, ne pa podjetje, katerega dejavnost je upravljanje z odpadki in ki mora skrbeti za dobiček: »Živali so pogosto poškodovane, bolne, v slabem stanju, treba jih je vzgojiti in socializirati, kar nikakor ni povezano z majhnimi stroški ali celo z dobičkom.

Bojijo se evtanazij

Komunala bo v verjetni navezi z Veterinarsko ambulanto Koper (profitno visoke cene, premalo kakovostne storitve) zapuščenim živalim omogočila izključno tisto, kar po zakonu mora: osnovni pregled, cepljenje in hrano za 30 iz proračuna lokalne skupnosti plačanih dni; 31. dan pa zapuščena neposvojena žival postane strošek upravljavca zavetišča.« Bojijo se, da bodo tiste, ki v enem mesecu ne bodo dobile lastnikov, evtanazirali. Na leto oskrbijo okoli 300 živali, 250 psom najdejo novi dom, v povprečju jih uspavajo le pet. Obalno društvo proti mučenju živali je za delovanje zavetišča vsako leto prejemalo po 100.000 evrov iz koprske, izolske in piranske občinske blagajne, po besedah Andreje Krivec Bogataj pa so še enkrat toliko zbrali s prostovoljnimi prispevki in organizacijo različnih dobrodelnih koncertov, dražb in spletnih akcij. Tako so lahko plačevali drage veterinarske storitve težje poškodovanih živali in oskrbo tistih, ki so več mesecev ali celo let čakale na svojega človeka.

Problem neurejenih evidenc?

Dvomijo, da se bo Komunala, ki niti ni registrirana za dejavnost oskrbe živali in torej niti ne izpolnjuje pogojev za upravljanje azila, ukvarjala z vsem tem. Andreja Krivec Bogataj sumi, da se v ozadju skriva veterinarski lobi, ki ima apetite po denarju, namenjenemu zapuščenim živalim. Odločena se je boriti do konca: »Imamo veliko podporo občanov. Moja edina bojazen je protizakonito despotstvo koprskega župana. Mi ne bomo zapustili zavetišča. Pohodili so 25 let našega dela. Žal smo se znašli v igri denarja, premoči in politike.«

V več kot 30 inšpekcijskih nadzorih so dvakrat našli – po njenem manjše – nepravilnosti pri vodenju. Na koprski občini po drugi strani pravijo, da je bilo povodov za zamenjavo upravitelja več, med drugim nezadovoljstvo z delovanjem ODPMŽ zlasti v zadnjem letu, kar po njihovem mnenju potrjujejo odločbe veterinarske inšpekcije. ODPMŽ očitajo prepletanje izvajanja javne službe z društvenimi dejavnostmi, kar naj bi onemogočalo transparentnost delovanja zavetišča, neurejene evidence sprejemanja in oddaje živali, dobivali so pritožbe strank in Veterinarske ambulante Koper zaradi plačevanja storitev. Odločili so se slediti mariborskemu zgledu, kjer zavetišče upravlja Snaga. V poslovanje zavetišča želijo aktivno vključiti človeka z veterinarsko izobrazbo, s čimer bi se zmanjšali stroški veterinarskih storitev, ki so dobršen del izdatkov. »Poleg tega smo občine prepričane, da bi z novim upravljavcem, poleg večje urejenosti zavetišča in strokovnosti osebja, dosegli večji nadzor nad stanjem živali in ravnanjem z njimi,« so nam odgovorili z Mestne občine Koper (MOK), ki je 60-odstotna lastnica zavetišča.

Ne povsem usklajeno

A očitno niso vse občine tako zelo prepričane, kako naprej. Kristina Zelić, vodja kabineta izolskega župana, je zanikala, da bi občina Izola, ki je 17-odstotna lastnica zavetišča, dala MOK soglasje za to, da bi Komunala Koper prevzela zavetišče. Sprememba odloka glede upravljanja zavetišča, po njenih besedah, še ni pripravljena in usklajena, »zato je še prezgodaj govoriti o rešitvah upravljanja zavetišča«.

Iz občine Piran, ki ima 23-odstotni delež, pa so nam sporočili, da se zavzemajo za to, »da bi upravljavca obalnega zavetišča izbrali na javnem razpisu, in ne s sklenitvijo neposredne pogodbe za izvajanje te javne službe«.