Družinski zakonik: je koalicija za kompromisni predlog?

Ljubljana – Zakonska zveza bo opredeljena kot skupnost moškega in ženske, istospolna zveza pa bo imela status partnerske skupnosti. Po pravicah in dolžnostih se bosta ti dve razlikovali predvsem v eni točki - da homoseksualni pari ne bodo mogli posvojiti otroka na način, kot ga lahko heteroseksualni. Izjema bo le ena: mogoča bo posvojitev biološkega otroka partnerja, bodisi otroka iz prejšnje zveze bodisi otroka, ki se jima je rodil z umetno oploditvijo. To pomeni, da bi se uredil položaj predvsem tistih otrok, ki že zdaj živijo z istospolnim parom oziroma je eden od njiju njegov biološki starš.

To so, po naših neuradnih informacijah, bistvene spremembe kompromisa glede družinskega zakonika, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede najbolj spornih členov predloga. Izvedeli smo, da jih je včeraj državna sekretarka ministrstva Anja Kopač Mrak predstavila vodjem poslanskih skupin koalicijskih strank.

Osnutek s spremenjenimi točkami je sicer še zaupne narave in ima oznako interno, je pa bilo v zadnjih dneh nekako pričakovano, da ga bodo pripravili, zlasti ko se je pokazalo, da za prvotno besedilo zakonika ne bi mogli zagotoviti niti večine v parlamentu. Tudi če bi jim to uspelo, je bilo po ostrem in množičnem odzivu nasprotnikov zakona - tem so se zdeli nesprejemljivi členi, ki so izenačevali skupnost moškega in ženske z istospolno ter so omogočali posvojitev otrok homoseksualnim parom - jasno, da bi končal na referendumu, kar pa koaliciji gotovo ni v interesu. Po zagotovilih naših virov ima kompromisni predlog precej več možnosti, da dobi zadostno podporo v državnem zboru.

Koalicija za kompromisni predlog?

Po kompromisnem predlogu družinskega zakonika bi zveza istospolnih imela status partnerske skupnosti, v kateri bi en partner lahko posvojil le otroke drugega, ne bi pa kot par mogla posvojiti otroka enako kot heteroseksualen par. Še največ zadržkov glede večinske podpore imajo v LDS, ki je doslej najbolj zagovarjala obstoječi predlog. Čeprav je predsednica LDS Katarina Kresal pred dnevi zagotovila, da »gnilih kompromisov na področju ustave in spoštovanja človekovih pravic ne sme biti«, in je pričakovati, da bodo ostali na načelni ravni, se bodo o novem besedilu pogovarjali na prihodnjem sestanku poslanske skupine.

Po naših informacijah je v drugih koalicijskih poslanskih skupinah pričakovati strinjanje s kompromisom – argumentirajo, da zlasti zato, ker se jim zdi bolje, da družinski zakonik zaživi in se to področje uredi bolje, kakor je urejeno zdaj. Ni izključeno, da bodo ta kompromis sprejeli tudi nekateri opozicijski poslanci.

Nad spremenjenim besedilom niso prav navdušeni pri kampanji Za vse družine, ki si prizadeva za sprejetje sedanjega predloga. »Štirinajsti člen ustave pravi, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na osebne okoliščine. Ko v zakonodaji zanikanje enakopravnosti utemeljimo na osebni okoliščini, je to brez dvoma protiustavno. Vendar bi bilo še veliko slabše, če družinski zakonik pravic istospolnih parov in družin sploh ne bi urejal in bi obveljalo sedanje protiustavno stanje,« je dejal koordinator kampanje Mitja Blažič.

Ostro med civilno iniciativo in informacijsko pooblaščenko

Na elektronske naslove več kot sto politikov, medijev in posameznikov so, kot smo že pisali, ves teden in še včeraj prihajala pisma nasprotovanja zakonu, katerih pošiljanje je spodbudila Civilna iniciativa za družino in zaščito otrok. Na svoji spletni strani 24kul.si je objavila tako predlog dopisa – v katerem izražajo nasprotovanje izenačitvi zakonske zveze in istospolne skupnosti, ki hkrati pomeni tudi možnost, da bo posvojeni otrok živel brez matere oziroma očeta – kot seznam naslovnikov, na katere naj podporniki akcije pošiljajo pisma.

Objava elektronskih naslovov poslancev, javnih uslužbencev, nekaterih profesorjev in strokovnjakov pa je sprožila kar nekaj ostrih besed med pobudnikom akcije Alešem Primcem in informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Ta ima elektronski naslov, ki je sestavljen iz imena in priimka posameznika ter vsebuje podatek, iz katerega je mogoče sklepati na njegovo zaposlitev ali delodajalca, za varovan osebni podatek. Zato je nadzornik za varstvo osebnih podatkov v sredo izdal začasno odredbo, da seznam umaknejo s spletne strani. Vodja akcije Aleš Primc je prepričan, da je s tem prepovedal zakonito civilnodružbeno pobudo in da gre za cenzuro. »Strahu pred ljudmi oziroma 'homofobije' je v nekaterih vplivnih krogih v naši državi očitno preveč, zato so zlorabili svoj politični vpliv za zadušitev svobode izražanja,« je dejal Primc.

Nataša Pirc Musar je odgovorila, da niti plemenit namen ne more upravičiti nezakonitega ravnanja javne objave osebnih podatkov posameznikov. Ni problem vsebina pisem, ampak objava naslovnikov na spletni strani. Odziv civilne iniciative kaže na popolno nepoznavanje pristojnosti nadzornika za varstvo osebnih podatkov, hkrati pa na nestrpen in nesprejemljivo žaljiv odnos do posledic izvajanja zakona, je poudarila informacijska pooblaščenka. Po njenih besedah je civilna iniciativa »presegla ne le še sprejemljivo kulturno raven dialoga, ampak prešla mejo, ki ločuje kritiko od sovražnega govora«.