Tiskane izdaje
Družinski zakonik postavlja v ospredje pravice in koristi otroka, ki jih bo po novem aktivneje ščitila tudi država, so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnili ob predstavitvi predloga in poudarili, da je prvič v zgodovini družinske politike vsa relevantna družinska zakonodaja združena na enem mestu. Med pomembne novosti, ki jih vsebuje, uvrščajo vzpostavitev instituta zagovornika otrokovih pravic, številne pristojnosti centrov za socialno delo glede rejništva, posvojitve in odvzem otrok bodo prevzela sodišča, poenostavili se bodo administrativni postopki sklenitve zakonske zveze. Vendar so prav vsa ta področja ostala v senci členov, ki istospolno zvezo izenačujejo z zvezo moškega in ženske, posebno pa razburjajo členi, po katerih bi lahko homoseksualni pari posvajali otroke.
Poplava elektronske pošte
Vlada je predlog zakona sprejela in ga poslala v parlamentarno obravnavo pred dobrimi desetimi meseci. V tem času se je odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je matično delovno telo za njegovo obravnavo, uspelo prebiti do tretjega od 303 členov.
Pred vsako sejo odbora na elektronske naslove medijev, ministrov, poslancev, predstavnikov nevladnih organizacij in še mnogih drugih prispe - po pozivu Civilne iniciative za družino in pravice otrok - nekaj sto sporočil s podobno vsebino. Pošiljatelji se praviloma podpišejo s polnim imenom in priimkom ter navedejo kraj bivanja; dobršen del pošlje isti dopis, nekateri mu dajo bolj oseben ton. Njihovo sporočilo je mogoče strniti v dve točki: nasprotujejo spornemu družinskemu zakoniku in zahtevajo, da se predstavniku Civilne iniciative za družino in pravice otrok omogoči sodelovanje na seji odbora.
Tako elektronske naslove, na katere naslovijo pošto, kot predlog njenega besedila je najti na spletni strani Civilne iniciative 24kul.si. Večina tokratnih dopisov se glasi: »Spoštovani poslanka, poslanec, ministrica in minister! Najlepša hvala za vse vaše nesebično delo, ki ga kot visok državni funkcionar opravljate po svojih najboljših močeh v trdnem prepričanju, da delate v dobro nas vseh. Vemo, da je vaše delo naporno, da velikokrat traja dolgo v noč in zato včasih trpijo tudi vaše družine in vaše zdravje. Za vse vaše žrtve in dobra dela se vam zahvaljujem in izrekam spoštovanje. Poleg mnogih drugih zadev imate zdaj v obravnavi tudi predlog družinskega zakonika. Prosimo vas, da razmislite in prisluhnete svoji vesti: ali vam ne govori, da otrok potrebuje mamo in očeta? Prosim vas, da iz predloga družinskega zakonika umaknete določila o izenačitvi zakonske zveze in istospolne zveze ter možnost posvojitve otrok v istospolne skupnosti. Prav tako pa vas prosim, da predstavniku Civilne iniciative za družino in pravice otrok omogočite sodelovanje na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, saj nas je že več kot 60.000, ki smo podpisali peticijo Za družino in pravice otrok.«
Izražanje mnenja ali sovražni govor?
Vodja civilne iniciative je Aleš Primc - članstvo v Slovenski ljudski stranki je zamrznil zato, da se ukvarja s to pobudo -, ki je povedal, da so poleg ljudi, ki imajo formalen vpliv, kot naslovnike izbrali »mnenjske voditelje, ki menijo, da je prav, da država otroku odvzame mamo in očeta«. Namen dopisov pa je, da politiki in drugi naslovniki dobijo vtis, kakšno podporo imajo njihova stališča v javnosti.
Prav Primca predsednica omenjenega parlamentarnega odbora Andreja Črnak Meglič (SD) ne vabi več na seje delovnega telesa. »Izključitev največje civilne pobude, ki zagovarja pravico do mame in očeta, je ena največjih kršitev svobode govora v Evropi v zadnjem času,« je ogorčen Aleš Primc, ki trdi, da so jih, po tem, ko so v razpravi že sodelovali, izključili brez utemeljenega razloga.
Andreja Črnak Meglič odgovarja, da je zgodba jasna: »Gospoda, ki se je nespoštljivo obnašal do državnega zbora in javnost zavajal z lažmi, za katere se ni nikoli opravičil, ne bom vabila na obravnave.«
Aleš Primc je zadovoljen, da mu je uspelo mobilizirati tako zelo širok krog ljudi, ki podpirajo stališča civilne iniciative, bistveno manj pa so nad polnimi poštnimi nabiralniki in vsebino dopisov navdušeni nekateri prejemniki. »Tu imamo vrhunski dosežek sovražnega govora. Ostale so vse sovražne intence, izražene pa so na nesovražen način, tu in tam celo navidezno prijazen. Dikciji večinoma ni mogoče očitati sovražnosti. Vendar je sovražnost še kako navzoča - prav v nadlegovanju, ki je zares brutalno,« je med drugim zapisal dr. Bogdan Lešnik s fakultete za socialno delo, ki je opozoril na domišljenost akcije, saj se imena, ki jih pošiljatelji navedejo pod »predmet« razlikujejo, tako da jih ni mogoče enostavno preusmeriti v »junk mail« ali smeti. »Nobeden od naslovnikov se ne more odjaviti, na ta sporočila smo tako rekoč obsojeni. Če bi hoteli pretrgati ta tok, bi morali blokirati spletno stran. Pravno to seveda ne bi smelo biti sporno, saj je to očiten primer nadlegovanja,« je prepričan Lešnik. Da gre za sovražno nadlegovanje nasprotnikov zakona, se strinja tudi dr. Aleš Črnič s fakultete za družbene vede: »S tem namreč iniciativa v javni prostor zavestno brutalno vsiljuje nov način političnih pritiskov, ki ni usmerjen proti odločevalcem, temveč (tudi) proti posameznikom, ki so si drznili javno izreči svoje mnenje. Takšni pritiski so nelegitimni in za delovanje demokratičnih družb nevarni.«
