An. B./Ka. Ž./STA
Ljubljana - Vlada je danes za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog družinskega zakonika. Ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost ter razmerje med otrokom in starši oziroma posvojitelji.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da želi zakonik spraviti v zakonski okvir novo prakso, ki se je v družinskem življenju razvila v zadnjih 35 letih. Močno se je namreč povečal delež atipičnih oblik družinskega življenja, tako da danes približno tretjina ljudi živi v nestandardnih oblikah družinskega življenja.
Po ministrovih besedah zakonik ohranja nedotaknjeno tradicionalno zakonsko zvezo med moškim in žensko in ne ustvarja novih oblik družine. "Takšne že obstajajo, družinski zakonik jih samo prizna," je dejal. Pri tem sledijo načelu svobodne izbire posameznika, da torej živi v obliki skupnosti, kot si jo je sam izbral. Tu ne gre le za vprašanje istospolnih skupnosti, ampak tudi za enostarševske, reorganizirane in druge družine, je pojasnil.
Po njegovih besedah so sledili temu, da je treba preprečiti diskriminacijo na podlagi istospolne usmerjenosti, kar je bila tudi odločitev ustavnega sodišča.
Ob tem, ko ohranjajo tradicionalno družino, pa je treba po ministrovih besedah hkrati ustvarjati pogoje za vse državljane, ki so se odločili za netipično obliko družinskega življenja. Tudi tistim, ki niso uspeli vzpostaviti ali ohraniti tradicionalne družine oz. so svojo družino reorganizirali, so v teh družinskih skupnostih enakovredni in enakopravni državljani z vsemi človekovimi pravicami, je poudaril minister.
Kot je dejal, sledijo ureditvi, da je otrok osrednja oseba v družini in da je družina pogojena z obstojem otroka v skupnosti. Korist otroka pa je odvisna predvsem od kakovosti odnosov v skupnosti in ne od tipa skupnosti.
Družinski zakonik v celoti ohranja nedotaknjeno tradicionalno zakonsko zvezo med moškim in žensko, ima celo določila, ki bodo omogočila lažje vzpostavljanje zakonske zveze in je manj formalnosti. Ureja pa tudi ženitne pogodbe kot novost v slovenski zakonodaji, je dejal minister.
Ministrstvo tudi sicer podpira tradicionalno obliko družinskega življenja s sofinanciranjem različnih programov v podporo družine. Tako letos sofinancirajo kar 111 projektov.
Po ministrovih besedah je osrednje vprašanje korist otroka. Prepovedano je kaznovanje otrok, uvajajo institut zagovornika otroka in institut mediacije, okrepljeno pa je tudi svetovalno delo za družine. Lažje bo posegati v družinsko skupnost ob sumu, da je korist otroka ogrožena.
Posebnost zakonika je tudi, da prenaša pristojnosti npr. glede posvojitev v celoti na sodišča, centri za socialno delo pa bodo imeli tako več časa za svetovalno delo, je dejal Svetlik.
V zakoniku je zajeto vse družinsko pravo. Družinski zakonik je bilo po ministrovih besedah treba pripraviti, ker je tako pokazala praksa domačih in evropskih sodišč, pa tudi ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti.
Na novinarsko vprašanje glede napovedi referenduma v primeru sprejetja zakonika je minister dejal, da bodo šli "po ustaljeni poti, zakonik bo šel v normalen postopek sprejemanja". Želijo pa si, da bo na tej poti čim manj ovir. Uporabili bodo vsa demokratična in pravna sredstva, da bo zakonik tudi sprejet, je poudaril minister Svetlik.
Za LDS in Zares družinski zakonik poudarja pravice otrok
Družinski zakonik, ki ga je vlada za obravnavo v državnem zboru potrdila danes, je sredstvo, ki bo zelo pripomoglo k varstvu pravic otrok in izboljšalo njihov položaj na številnih področjih, je dejal Borut Sajovic (LDS). Po mnenju Cvete Zalokar Oražem (Zares) pri zakoniku ne gre za pravico istospolnih, ampak v prvi vrsti za pravico otrok.
Družinski zakonik je moderen zakon, ki ureja družinska razmerja glede na to, kar se pač v družbi dogaja, je poudarila vodja poslanske skupine Zares Zalokar Oražmova. Ob tem je izrazila tudi upanje, da bodo v državnem zboru pozornost namenili celotni vsebini zakona in se ne bodo ukvarjali "zgolj z nekaterimi izpostavljenimi, predvsem ideološko pogojenimi vsebinami, ki se tičejo zelo, zelo ozkega kroga ljudi".
Glede možnosti posvojitve otrok istospolnih skupnosti je dejala, da gre v prvi vrsti za "pravico otrok, ki v takšnih družinah, ne glede nato, ali hočemo priznati, obstajajo in ki jim je potrebno omogočiti enakopraven položaj".
Kot Zalokar Oražmova je tudi vodja poslanske skupine LDS poudaril, da so istospolne skupnosti v slovenskem prostoru dejstvo. Sajovic je današnjo vladno potrditev predloga zakonika pričakoval, saj je bilo "v zakon vloženo veliko priprave, veliko strokovnega dela, veliko javne razprave, in čas je, da se o predlaganih odločitvah izjasni tudi parlament". Po njegovem prepričanju se bo z zakonikom povečalo tudi pravno varstvo otrok, pozdravil pa je še ureditev, ki prepoveduje vsakršno nasilje nad otroki.
SNS in SLS bosta predlog družinskega zakonika sprejeli le z amandmaji
Del družinskega zakonika, ki ga je vlada za obravnavo v DZ potrdila danes, je po mnenju Jakoba Presečnika (SLS) in Zmaga Jelinčiča (SNS) dober. Kot je dejal Presečnik, obžaluje, da se vlada ni hotela nič usklajevati z opozicijo, Jelinčič pa ob tem pravi, da je škoda, da so "na silo noter pustili tudi določbe o posvojitvah otrok istospolnih".
Vladna koalicija hoče po Jelinčičevem mnenju z "odpustki istospolnim partnerjem" izsiliti nekaj neživljenjskega in neustreznega, saj brez njih ne bo tudi "drugih dobrih sprememb v korist družine na splošno". Kot meni vodja poslanske skupine SNS, je zadeva "zelo hinavsko pripravljena".
Če bodo na zakon v državnozborskem postopku sprejeti določeni amandmaji, ga bodo v SNS podprli. Sicer pa Jelinčič napoveduje, da bodo "pristopili k referendumu, ki ga že pripravljajo druge stranke opozicije".
Po mnenju vodje poslanske skupine SLS so nekatere določbe predloga družinskega zakonika nepotrebne, zato bodo naredili vse, da te določbe ne bodo sprejete. Presečnik je ob tem napovedal ostro razpravo na seji odbora in na seji državnega zbora. Na vprašanje, ali lahko ta razprava pripelje do sprememb predloga zakonika, pa je odgovoril, da bodo to še videli in da so "vedno optimisti."
Za Blažiča potrditev družinskega zakonika korak k pluralizaciji, Primc poziva vladne stranke na popravni izpit
Kampanja Za vse družine pozdravlja potrditev družinskega zakonika na vladi, gre za samoumevni nadaljnji korak pri pluralizaciji in demokratizaciji Slovenije, meni pobudnik kampanje Mitja Blažič. Vodja civilne iniciative za družino Aleš Primc pa poudarja, da bodo imele vladne stranke v DZ popravni izpit. Nadškof Anton Stres odločitev vlade obžaluje.
Družinski zakonik bo omogočil kvalitativni dvig demokratičnih standardov pri nas, saj bo prekinil dolgoletno tradicijo sistemske diskriminacije otrok v istospolnih družinah in istospolnih parov, je poudaril aktivist za pravice istospolnih Blažič.
Kot je prepričan, bo ustavno sodišče ob obravnavi morebitne referendumske pobude s strani nasprotnikov družinskega zakonika zagotovilo spoštovanje 14. člena ustave. "Če pa bo do referenduma prišlo, ne dvomimo, da bodo državljanke in državljani znali zavrniti nedemokratične pobude tistih, ki nasprotujejo temeljnim pravicam vseh otrok in človekovim pravicam vseh ljudi," je poudaril.
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok upajo, da bodo s konstruktivnim dialogom lahko našli rešitve, ki bodo imele splošno družbeno soglasje, sicer bo "o tem odločilo ljudstvo". Če bodo ljudje na referendumu zakonik zavrnili, pričakujejo, da bodo stroške zanj iz svojega žepa pokrili poslanci, ki bodo za zakonik glasovali, in ministri, ki so ga danes podprli.
Kot navaja Primc, je peticijo za družino in pravice otrok podpisalo že več kot 25.000 ljudi, v naslednjih dneh pa bodo v civilni iniciativi zaprosili za sprejem v vseh poslanskih skupinah, saj želijo poslancem pojasniti argumente za ohranitev dosedanjega pravnega položaja družine v naši družbi.
Novoimenovani ljubljanski nadškof Stres obžaluje, da vlada pri potrditvi predloga družinskega zakonika ni upoštevala "glasov, ki so bili vendarle dovolj jasno izraženi v javni razpravi". Kot je poudaril, to obžaluje še toliko bolj, "ker je nas, ki v Sloveniji ne delimo teh vrednot in prepričanja, vendarle večina".
Po njegovem mnenju bi morala biti vlada, glede na to, da gre za "zelo globok poseg v dojemanje temeljnih vrednot družinskega življenja", bolj pozorna do večine, ki misli drugače.