Tiskane izdaje
Haloze - Gradu Borl na današnji javni dražbi na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport niso prodali. Dražbe se namreč ni udeležil nihče. Nihče od potencialnih kupcev tudi ni predhodno zaprosil za ogled gradu, nihče ni prišel pogledat dokumentacije o tem gradu, nihče se na dražbo ni prijavil in nihče ni vplačal zahtevane 10-odstotne varščine.
Država je tako pri nameravani prodaji spomenika državnega pomena povsem pogorela. Lanskega maja je na seznam za prodajo uvrstila devet gradov ali ruševih, še šest pa jih je namenila za oddajo. Grad Borl na obronkih Haloz je bil prvi spomenik, za katerega je dražbo razpisala zadnje dni preteklega leta.
Cena obnove ostaja neznanka, zato ni kupcev
Izklicna cena za grad je bila 2,23 milijone evrov, mnogi poznavalci pa so takoj ugotovili, da je cena previsoka in predvsem da so pogoji, pod katerimi bi ta grad bilo mogoče kupiti, nesprejemljivi. Novi lastnik bi se namreč s pogodbo obvezal, da bo grad do leta 2017 v celoti obnovil po dveh konservatorskih načrtih, da bo v njem po načrtih uredil gostinsko ponudbo in da bo del gradu odprl za javnost stalno ali vsaj občasno. Ker nihče ne more vedeti, koliko naj bi takšna obnova stala (ocene pa so med 15 in 30 milijoni evrov), nihče pri zdravi pameti ne more sprejeti tako nedoločenih in tolikšnih obveznosti.
Država je v zadnjem desetletju in pol ta grad skušala tudi že dvakrat dati v najem, a je tudi takrat določila pogoje, ki jih nihče ni mogel sprejeti. Na ministrstvu so nam povedali, da bodo objavili ponovno dražbo za Borl in to z znižano izklicno ceno, kakor določa zakonodaja. Po dosedanjih odzivih pa je jasno, da najemnikov ali potencialnih kupcev ne odganjata najemnina ali cena, ampak da država grad ponuja po nesprejemljivih pogojih.
Ministrstvo je pred dnevi razpisalo še drugo javno dražbo - tokrat za graščino Socka pri Vojniku. Skupaj z vsemi gradovi in ruševinami, ki so se znašli na spisku državnega premoženja za prodajo, je država nameravala zaslužiti 14,4 milijone evrov.
