Država jemlje občinam koncesijske milijone

Po dopolnjenem zakonu o varstvu okolja bo šest milijonov evrov, ki so jih doslej za rabo vode prejemale občine, padlo v državni proračun.

Objavljeno
07. oktober 2015 00.33
Ptujsko jezero, 2.9.2015, Ptuj [ptujsko jezero, ptujski grad, ptujsko morje, jadranje, ptujska čolnarna, Ptuj]
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Ljubljana – Državni zbor bo po hitrem postopku sprejemal zakon o dopolnitvi zakona o varstvu okolja, ki bo sedemdesetim občinam vzel njihov del koncesnine za rabo vode in denar preusmeril v vodni sklad. Prihodnje leto bo tega denarja približno šest milijonov evrov. Občine takšnemu zakonu nasprotujejo, saj bodo nekatere ostale brez precejšnjega deleža proračuna; občina Markovci bo kar ob četrtino proračunskih prihodkov. Poleg tega so morale že doslej same skrbeti za urejanje brežin in vodotokov, saj država tega ni počela.

Koncesije iz naslova rabe vode so v Sloveniji že leta velika težava. Gre za koncesije iz naslova hidroelektrarn, rabe termalnih voda, dejavnosti kopališč in naravnih zdravilišč, stekleničenja in proizvodnje pijač, koriščenja izvirske pitne vode ter odvzema naplavin. Deleži koncesnin, ki so jih dobile občine, niso bili enaki. Medtem ko so nekatere občine prejele tudi do 70 odstotkov koncesnin (preostalo vodni sklad), so jih druge prejemale polovico. Poleg tega koncesije sploh niso bile povsod podeljene.

Te zmede bo očitno konec, saj občine, če se bo s predlogom ministrstva za okolje in prostor (MOP) strinjal državni zbor, ne bodo dobile ničesar več. Na MOP pravijo, da gre zgolj za uskladitev zakonodaje z evropsko direktivo, ki je bila sprejeta že oktobra 2000. Direktiva določa, da je treba ta sredstva porabiti izključno za upravljanje voda, česar pa v primeru koncesnin, ki so pristale v občinskih proračunih, niso mogli nadzirati. Na MOP so pojasnili, da gre v primeru odvzema koncesnin občinam za dodaten priliv v državni proračun, sklad za vode, ki je letos dobil nove naloge upravljanja voda, bo denar porabil prav za to. Ali se bo država zdaj vendarle lotila tudi podeljevanja koncesij glede na to, da bodo vsa sredstva pristala v proračunu, na ministrstvu niso odgovorili.

Sporni vodni sklad

Vodni sklad je svoj delež koncesijskega denarja doslej precej nespametno porabljal oziroma ga sploh ni porabljal. To je ugotavljalo tudi računsko sodišče: »Z zbranimi sredstvi od vplačil koncesijskih dajatev in vodnih povračil se ne ravna učinkovito, saj se ne porabljajo za namene, kot jih predvideva zakon o vodah, kljub potrebam urejanja vodne infrastrukture.« Na do zdaj preslabo operativnost je opozoril tudi strokovnjak za vode Rok Fazarinc, ki vendarle meni, da novi predlog ni slab: »Na vodni sklad se vsi lepijo in je prav, da se denar vrača tja. Dejstvo je, da občine denarja niso neposredno vlagale v poplavno varnost. Bo pa denarja še vedno premalo, tudi v prihodnje bomo večino projektov reševali z evropskimi sredstvi. Je pa dejstvo tudi, da bo moral vodni sklad biti bistveno bolj operativen in delati hitreje.«

Nasprotno poudarjajo v občinah. V Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer prav danes razpravljajo o predlaganem zakonu, so povedali, da občine vsako leto namenijo ogromno sredstev za sanacijo škode na gospodarski javni infrastrukturi, ki jo povzročijo nevzdrževani vodotoki. Čeprav je vzdrževanje v pristojnosti države, so se s koncesninami tega lotevale občine, pravijo v SOS. To so potrdile vse občine, ki so se odzvale na naše vprašanje, koliko jih bo novi zakon udaril po proračunu in kaj menijo, da se bo zgodilo.

Občine ogorčene

Medtem ko v MOP pojasnjujejo, da je logično, da koncesnino dobi država, saj so naloge zaradi kompleksne vodne problematike precej na strani države, so v občinah nad takšno razlago zgroženi. »Občine zagotavljamo na ogroženih območjih načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture. Poleg tega naj spomnimo, da nam država zaračunava stavbno pravico oziroma služnost v primeru izvedbe investicij ob reki oziroma ob popravilu mostov, ki so v njeni lasti,« je zapisala županja Dravograda Marijana Cigala. Dravograd bo izgubil okoli 900.000 evrov.

Podobno pravi Petra Gašparić iz občine Rogaška Slatina, kjer bodo ob 250.000 evrov zgolj iz naslova stekleničenja pijač. Gašparićeva poudarja, da bi morala država prav občinam nameniti še večji delež koncesnin: »Vodne vire je treba ščititi na viru, torej na območju prostora lokalnih skupnosti. Občine, ki originalno gospodarijo s svojim prostorom, so zaradi prisotnosti več vodnih virov v razpolaganju s prostorom (in s prihodki od njega) bolj omejene kot tiste brez vodnih virov, zato je nujno, da se do zdaj uzakonjeni deleži koncesnin obdržijo ali celo povečajo v korist občin.« Gašparićeva še predlaga državi: »MOP je dolžno zagotoviti sredstva iz vseh 33.000 podeljenih vodnih dovoljenj, ki v upravljanje voda ne prispevajo ničesar, medtem ko je koncesij približno 600 (podatek je s Kongresa o vodah Slovenije leta 2012).«

Prav vse prizadete občine poudarjajo, da jim s tem država jemlje še en vir sredstev, kar bodo ob nižanju povprečnine in vedno novim zakonsko predpisanim nalogam težko prenesle.

Ene ne bodo brez

Spremenjeni zakon o varstvu okolja pa ne posega na območje hidroelektrarn na spodnji Savi, kamor se je med letoma 2006 in 2008 stekla skoraj polovica sredstev vodnega sklada. Zakon o pogojih koncesije za izkoriščenje energetskega potenciala spodnje Save se tudi spreminja, vendar ne v delu, ki bi občinam vzel koncesnino. O tem je prepričan tudi radeški župan Tomaž Režun: »Vsako leto dobimo okoli 150.000 evrov koncesnine in pojasnili so nam, da za našo hidroelektrarno Vrhovo ne velja, da bomo koncesnino izgubili. Smo pa ostro proti temu, da bi se koncesnine jemale občinam.«

Zelo glasen je še brežiški župan Ivan Molan, ki ga sprememba zakona za spodnjo Savo jezi, saj pomika gradnjo hidroelektrarne Brežice za tri leta, zgrajena naj bi bila do konca leta 2019. Iz njegovega kabineta pa so sporočili še, da so tudi proti spremembam zakona o varstvu okolja, saj so upali, da bodo nekega dne vendarle dobili nekaj koncesnine. Čeprav imajo v občini tri aktivne vrtine termalne vode, Brežice zaradi neurejenih koncesij niso dobivale ničesar.