»Država noče zagotoviti pitne vode«

Pomurski župani in vsi, ki so se tri leta ukvarjali z razvojnimi projekti za dogovore o razvoju regije, prek katerih naj bi po novem delili razvojni denar evropske kohezije, so pred objavo drugega poziva k oddaji predlogov projektov ogorčeni. Za prvi poziv ni bilo denarja, za drugega ga bo nekaj malega, a država Pomurce sili, da bi ga vložili drugam, ne tja, kamor bi sami radi.

Dogovori za razvoj regij, ki naj bi zdaj prvič nadomestili prejšnji sistem kvotnega razdeljevanja evropskih kohezijskih razvojnih sredstev slovenskim razvojnim regijam, so se vsaj po prvem pozivu izkazali za popolno polomijo. Pomurje se je v svojem razvojnem programu poenotilo za tri prednostne regijske projekte in dva sektorska v skupni vrednosti okoli 180 milijonov evrov, a so v prvem pozivu dobili samo tolažilne tri milijone evrov za del projekta Biosferno območje Mura.

Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Razvojnega centra Murska Sobota Bojana Kara so karte zdaj na novo premešane. Za vso Slovenijo so ministrstva zbrala 470 milijonov, od tega naj bi za Pomurje namenili dobrih 40 milijonov za tri projekte, a v regiji se pred drugim pozivom nezadovoljstvo spet povečuje.

Različni pogledi

Oba regijska sveta – svet razvojne regije in razvojni svet – sta v drugem krogu kot absolutno prednostno nalogo namreč določila gradnjo druge faze pomurskega vodovoda, ki bi s pitno vodo preskrbela 11.000 prebivalcev, iz dosedanjih stališč in meril ministrstva za okolje in prostor (MOP) pa je razvidno, da bo to vztrajalo predvsem pri projektih, povezanih z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.

Bojan Kar je sicer optimist in pravi, da jasnega »da« ali »ne« ni izrekel še nihče, vendar odgovor MOP na naša vprašanja kaže v drugo smer: »V zvezi z merili za izbor operacij moramo poudariti, da je država prejela opozorilo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz direktive 91/271/EGS, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje odpadne vode, zato ima v projektih za dogovore o razvoju regij prednost prav ta dejavnost. Neizpolnjevanje zavez iz te direktive lahko vodi v tožbo in posledično v plačevanje kazni. V odboru za spremljanje izvajanja operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je evropska komisija jasno poudarila svoja pričakovanja, da se kot prednostno obravnava odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode,« so zapisali.

Na trditev, da je pomurski vodovod sestavljen iz dveh faz in bo kot dograjen potrjen šele, ko bo končana tudi njegova druga faza, na MOP odgovarjajo, da »ne gre za enovit projekt, ampak za tri ločene vodovodne sisteme in da so bili v finančni perspektivi 2007–2013 s sredstvi evropske kohezijske politike sofinancirani trije samostojni celoviti projekti, in sicer preskrba s pitno vodo Pomurja – sistem A, B in C, ki so bili tudi končani.«

Zavajanje države?

S takšno razlago se ne strinja župan občine Rogašovci na Goričkem Edvard Mihalič. »Na začetku gradnje pomurskega vodovoda smo projekt, da ne bi presegli zgornje meje sofinanciranja, razdelili v dve fazi in drugo preložili v sedanjo finančno perspektivo. V naši občini je bilo za drugo fazo predvidenih okoli 500 gospodinjstev, ki zdaj morda ne bodo dobila vodovoda. Če je tako, kot pravijo na MOP, so nas zavedli. Žalostno je, da nam država noče zagotoviti pitne vode, čeprav imamo pravico do nje zdaj zapisano tudi v ustavi.«

Predsednik Razvojnega sveta pomurske regije Branko Drvarič pa pravi, da bo svet vztrajal, da Pomurje najprej potrebuje celovito vodooskrbo in potem vse drugo. »To ni kakšna županska kaprica, ampak realna potreba ljudi, ki v prvi fazi gradnje vodovoda niso bili vključeni v sistem.«