Tiskane izdaje
Zahteve lokalne javnosti po ukinitvi vojaškega poligona segajo že v leto 2000, ko je na občinskem posvetovalnem referendumu za zaprtje vadišča glasovalo 70 odstotkov občanov. Referendumska odločitev občanov predstavlja osnovno izhodišče za zaprtje vadišča, pravijo na občini Postojna in poudarjajo, »da je njihov osnovni cilj zaprtje vadišča na Počku, a se obenem zavedajo, da bo to dolgoročen proces«. Kako dolgo bo ta proces trajal, niso znali odgovoriti.
Nezadovoljstvu občanov zaradi vadišča se pridružujejo tudi okoljevarstveniki iz društva Alpe Adria Green (AAG), ki izpostavljajo neprimernost območja za vojaške aktivnosti in izražajo zaskrbljenost nad vplivom vojaških dejavnosti na okolje. Vojaški poligon se nahaja na občutljivem območju kraškega sveta, za katerega je značilna prepustnost tal. Vadišče tako predstavlja tveganje za onesnaženje podzemnih vod na postojnskem.
Želje postonjčanov za zdaj ostale neuslišane
»Možnosti preselitve aktivnosti zunaj osrednjega vadišča so minimalne, že zdaj Slovenska vojska načrtuje le tiste dogodke, ki jih drugje v Sloveniji ne more izvesti. Pri tem si Slovenska vojska prizadeva, da je njihovo delovanje za okoliške prebivalce čim manj moteče in skladno z vsemi okoljskimi predpisi,« so pojasnili na ministrstvu za obrambo (Mors).
Pobude na ustavnem
Proti uredbi so na ustavnem sodišče podane tri pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti. Občina Postojna ter društvo za varstvo okolja in narave AAG državi očitata, da je sprejela uredbo brez celovite presoje vplivov na okolje. Skupina lastnikov zasebnih zemljišč na območju vadišča pa državi očita, da sprejeta uredba čezmerno omejuje njihovo lastninsko pravico, onemogoča pa tudi svobodo gibanja in svobodno gospodarsko pobudo. Ustavno sodišče o vloženih pobudah še ni odločalo.
Vprašanje odškodnine in nadomestila ostajajo odprta
Tem pobudam dela družbo tudi zahteva vlade za oceno ustavnosti občinskega odloka iz leta 2011, s katerim je občina plačevanje o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča razširila na vadišče Poček. Namesto dotedanjih 65.000 evrov bi morala država po novem plačati dobrega pol milijona dajatev občini. Vlada občini očita, da si z odlokom želi zagotoviti nesorazmerno velik prispevek iz državnega proračuna in meni, da je do oprostitve plačila nadomestila upravičena, ker se zemljišče uporablja za potrebe »ljudske obrambe«.
Dogovor med občino in ministrstvom iz leta 2004 predvideva vsakoletna vlaganja v lokalno infrastrukturo v višini »do« 260.000 evrov. A ker si višino sredstev vsaka stran razlaga po svoje, ostaja tudi ta predmet spora. Na občini Postojna so nam povedali, da zdaj potekajo dogovori o načinu plačila odškodnin, saj bo Mors sofinanciral gradnjo novega gasilsko-reševalnega centra Postojna v višini 600.000 evrov. Poleg tega zahtevajo, naj Mors izplačuje neposredne odškodnine zasebnim lastnikom zemljišč na Počku. To na Morsu zavračajo, saj da za to ni pravne podlage.
