Tiskane izdaje
Če obvelja predlog zakona o varstvu okolja (ZVO), kot ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (Mop), bodo okoljsko dovoljenje (OVD) za neomejen čas dobili tudi onesnaževalci, ki ga po redni poti niso mogli, ne glede na to, ali dosegajo standarde najboljših razpoložljivih tehnologij (Bat) ali ne. S tako ohlapno okoljsko zakonodajo je Slovenija na najboljši poti, da postane vaba vsej umazani tuji industriji.
Kaj bi omenjene spremembe ZVO prinesle v najbolj ponesrečenem okoljskem primeru - trboveljskemu Lafarge Cementu (LC), ki je brez OVD od poletja?
LC bi smel dnevno sežgati do sto ton odpadkov. Zadoščala bi že obrazložitev, s kolikšnimi emisijami bi bili sposobni znova obratovati oziroma ocena, da bi jim investicija v Bat tehnologijo prinesla nesorazmerne stroške, upravni organ pa bi, če bi bila taka politična volja, mejne emisije uskladil z zmožnostmi kapitala. LC bi smel spet emitirati dvajsetkrat več rakotvornega organskega ogljika. Smel bi izbrati "svojega" izvajalca meritev; okoljski podatek, ki bi ga pridobil brez pravne obveznosti, ne bi bil nujno javen. Javnost bi imela še naprej omejen vstop v postopke pridobivanja OVD. Stranka v postopku bi bila le oseba z bivališčem znotraj vplivnega območja onesnaževalca. Elaborati, ki jih podjetja izvajalcem plačajo, ta območja zmanjšujejo na minimum: v primeru LC bi le-to segalo do ograje tovarne. OVD onesnaževalci ne bi več pridobivali pred gradbenim dovoljenjem, temveč šele pred zagonom obratovanja, kar pomeni, da bi država onesnaževalcu določila pogoje obratovanja, ko bi ta tovarno že postavil. Spomnimo: tudi LC je legalizirala črno gradnjo. Država s spremembami ZVO dopušča možnosti izključevanja nevarnih snovi iz ene v drugo nevarnostno skupino. Rakotvorni benzen iz LC bi tako lahko na predlog vlade ostal v tretji nevarnostni skupini, čeprav ga svetovna zdravstvena organizacija prišteva v prvo. In takšno OVD ne bi imelo roka uporabe ...
Mop smo zaman prosili za komentar Ekokrogov obtožb na račun ". Iz pojasnil k spremembam ZVO pa je razbrati, da država s trajnimi OVD "zgolj" odpravlja administrativne ovire; pri tem se sklicuje na pravica do odvzema OVD in na učinkovit inšpekcijski nadzor. Uroš Macerl, prvi aktivist Eko kroga, nasprotno, trdi, da država s tem uzakonja dogovorno ekonomijo in ščiti kapital namesto okolja in zdravja ljudi. "Glede na izkušnje z učinkovitostjo inšpekcij v LC je ZVO v posmeh, ne v zaščito državljanom," pravi Macerl.
V Sloveniji je bilo od 2006 do oktobra letos izdanih prek štiristo odločb oziroma OVD družbam za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega; v njih je več tisoč delovnih mest. Po Macerlovem gre pri tokratnih spremembah ZVO bolj kot za ohranjanje delovnih mest za poskus legalizacije kriminala. Poleti je bila država pod grožnjo tožbe iz Evrope enkrat že prisiljena izničiti sprejete spremembe ZVO. To je storila zelo na tihem.
Spremembe so bile prirejene za potrebe OVD za LC, kar je Mop javno priznal. A lekcija pripravljalcev ni streznila.Še težje je verjeti, da bi se z država privabljanja tujih investitorjev lotila na škodo okolja in zdravja dveh milijonov ljudi. Očitno želi kapital svoje cilje spet doseči s pomočjo politike, ugiba Macerl. V naslednjih dneh bo zato Eko krog pritisk na politiko stopnjeval: s pripombami, ki jih je poslal na Mop, bo seznanil tudi vse poslance, ki jih v naslednjih mesecih čaka obravnava ZVO.
