Država z odprtjem veleposlaništva v Iranu popravila napako

Zanimanje za vlaganje se je z umikanjem mednarodnih sankcij proti Iranu v Evropi močno povečalo, 80-milijonski trg, ki ga globalizacija praktično ni dosegla, se je začel odpirati.

Objavljeno
20. november 2016 18.29
Posodobljeno
21. november 2016 05.00
jer/Diplomacija, politika, pravosodje - Sobotna
Jure Kosec
Jure Kosec

Vrhunec uradnega obiska predsednika republike Boruta Pahorja v Iranu bo odprtje prostorov slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Z odločitvijo o ponovnem odprtju veleposlaništva v Iranu je država priznala in popravila napako, ki jo je storila pred tremi leti. Poleg veleposlaništva v Iranu je Slovenija v obdobju 2012–2013 zaprla tudi veleposlaništva na Švedskem, Finskem, Portugalskem in Irskem pa tudi generalni konzulat v New Yorku ter konzulat v Düsseldorfu.

Varčevalne ukrepe v diplomaciji je vodilo prepričanje, da je ta razsipna, povrhu še neučinkovita, medtem ko so strokovnjaki in mediji opozarjali na pomanjkanje razmisleka o tem, kakšno diplomatsko mrežo Slovenija sploh potrebuje.

Primer Irana kaže, da se izračun ni izšel. Zanimanje za vlaganje se je z umikanjem mednarodnih sankcij proti Iranu v Evropi močno povečalo, 80-milijonski trg, ki ga globalizacija praktično ni dosegla, se je začel odpirati. »Z današnje perspektive je bila odločitev o zapiranju veleposlaništev napačna, saj ni prinesla pričakovanih prihrankov,« priznavajo na ministrstvu za zunanje zadeve.

Predsednik republike skupaj z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom v Iran potuje na povabilo iranskega predsednika Hasana Rohanija. Pahor se bo v Teheranu srečal z visokimi iranskimi političnimi predstavniki, poleg gostitelja ga bodo sprejeli vrhovni verski voditelj islamske republike ajatola Ali Hamenej, predsednik islamske posvetovalne skupščine Ali Laridžani in predsedujoči iranskemu kriznemu svetu ajatola Hašemi Rafsadžani.

Predstavniki države bodo z iransko stranjo podpisali dogovore o sodelovanju na gospodarskem in znanstvenem področju ter na področju komunikacijskih in informacijskih tehnologij. Udeležili se bodo tudi iransko-slovenske poslovne konference, namenjene povezovanju slovenskih in iranskih podjetij. Zadnji dan obiska, v sredo, bo predsednik republike odprl prostore novega veleposlaništva. Po besedah predstavnikov MZZ je v Iranu trenutno akreditiran veleposlanik Igor Jukič s sedežem v Ankari, posle v Teheranu pa kot začasni odpravnik poslov opravlja Dejan Vladić. Postopek izbire novega veleposlanika je še v teku.

Možnosti odpiranja novih veleposlaništev

Ponovno odprtje prostorov veleposlaništva, kot so sporočili iz predsednikovega urada, daje priložnost za krepitev stikov med državama na politični ravni, na področjih kulture, izobraževanja, turizma, okolja, raziskav in znanosti. Predvsem pa država s tem zagotavlja ustrezno podporo slovenskemu gospodarstvu.

Predsednik republike je ukaz o ponovnem odprtju veleposlaništva v Iranu podpisal 20. maja letos. Število slovenskih diplomatsko-konzultarnih predstavništev se je s tem prvič po dolgem obdobju znova povečalo. MZZ je pred časom začelo opravljati celovito analizo možne reorganizacije diplomatske in konzularne mreže ter možnosti odpiranja novih predstavništev.

Med prioritetami se že dolgo omenjajo Perzijski zaliv, Srednja Azija in Afrika – območja, kjer je Slovenija diplomatsko slabo zastopana –, ključno težavo pa še vedno predstavlja denar. »Odločitev o nadaljnjem širjenju diplomatske mreže je odvisna predvsem od zagotavljanja ustreznih in potrebnih finančnih sredstev, nedvomno pa ugotavljamo, da bi bilo treba mrežo širiti v interesu okrepitve političnega in gospodarskega sodelovanja z nekaterimi državami,« so pojasnili na ministrstvu.

Med rešitvami omenjajo možnost uporabe prostorov diplomatskih predstavništev nekdanje SFRJ, ki jih Slovenija prevzema v okviru nasledstva, pa tudi nove oblike diplomatskega zastopanja, kot so veleposlaniki s sedežem v Ljubljani, ter deljenje predstavništev z drugimi državami.