Državi očitajo selektivnost do črnograditeljev

Kuzmič bo zimo preživel v občinskem stanovanju na Gorjušah. Župan Kramar: Pravna država deluje le v nekaterih primerih.

Objavljeno
07. november 2013 21.56
Župan Bohinja Franc Kramar in Darko Kuzmič na novinarski konferenci ob rušenju črne gradnje v Bohinju 7. novembra 2013.
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Bohinjska Bistrica – Darko Kuzmič, ki so mu v torek ob Bohinjskem jezeru podrli hišo, o kateri je inšpekcija ugotovila, da je črna gradnja, bo letošnjo zimo preživel v občinskem stanovanju na Gorjušah. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal župan Franc Kramar.

Prepričan je, da pravna država ne deluje oziroma je selektivna. Preden bodo črne gradnje spet rušili v Bohinju, naj odstranijo črne gradnje vplivnih posameznikom drugod po Sloveniji, je dejal Franc Kramar in navedel razvpite črnograditeljske primere Marka Jakliča, Vitoslava Türka ter Mira Senice in Katarine Kresal. Tako kot pred dnevi štirideseterica Kuzmičevih podpornikov, ki je napovedani začetek rušenja hiše pospremila s protestiranjem zaradi selektivnega delovanja pravne države, je tudi župan poudaril, da »pravna država deluje le v nekaterih primerih«.

Država je po Kramarjevem mnenju z rušenjem Kuzmičeve hiše poslala simbolno sporočilo, in sicer da bodo naprej rušili črne gradnje malih ljudi, ki nimajo denarja za drage odvetnike, medtem ko privilegirancem ne more do živega in jim »črnih gradenj očitno ne bodo rušili, nekaterim pa jih bodo celo legalizirali«. Njegov pisni predlog predsednici vlade, naj do sprejetja zakona o legalizaciji neproblematičnih črnih gradenj spomladi prihodnje leto zadržijo izvajanje inšpekcijskih postopkov, ni bil uslišan.

Kramar je ponovno opozoril na po njegovem neustavno vladno uredbo, na podlagi katere se ruši del črnih gradenj v TNP. Uredba je bila sprejeta brez javne obravnave in javne razprave, pravi župan, vendar ustavno sodišče uredbe ni presojalo, ker občina ni izkazala javnega interesa. »Kdo pa lahko izkaže javni interes, če ne občina,« se čudi. Uredba velja, skupaj pa obravnava 65 primerov nedovoljeno zgrajenih objektov v občinah Bled in Bohinj. Največ črnih gradenj, določa uredba, je počitniških hišic (59), od katerih jih 50 ni mogoče legalizirati. Odstraniti jih je treba 27, v prejšnje stanje, predvsem v razne pomožne kmetijske objekte, jih je mogoče vrniti 23. Poleg tega inšpektorji obravnavajo še druge črne gradnje – predvsem počitniške hišice – v TNP, ki niso bile vključene v uredbo, za zdaj pa gradbena inšpekcija vodi 125 postopkov na tem območju. Približno polovica primerov je že pravnomočno končanih, so sporočili z inšpektorata in dodali, da izvršilni postopek teče v 34 zadevah. Letos so (vključno s Kuzmičevo) podrli štiri črne gradnje, skupaj pa so za območje TNP prejeli šest novih prijav o domnevno črnih gradnjah. Kot je dejal župan, so samo v upravi TNP na inšpekcijo poslali okoli 600 prijav o domnevno nedovoljenih gradnjah.