Tiskane izdaje
Nerazumljiva razdrobljenost ukrepov in nedopustna počasnost ali nič več kot dvojko je država za izvajanje razvojne podpore dobila od štirih problemskih območij: Pomurja, Pokolpja, Podravja in Zasavja. Med letoma 2010 in 2018 bi jim morala zagotoviti 400 milijonov evrov, a glede na dosedanje financiranje, vsega 33 milijonov evrov, o korenitih učinkih na gospodarstvo in zaposlovanje ni mogoče govoriti.
Nič bolje ne kaže v prihodnje: v državnem proračunu bo za ta območja letos zmanjkalo 6,5 milijona od predvidenih 14 milijonov evrov. Poleg tega v državi razmišljajo o skupnem razpisu za vsa problemska območja, čemur niso nikjer naklonjeni, saj so med njimi velike razlike in specifičnosti, ki jih skupni razpis ne more upoštevati.
Problemska območja, ki jih je država zaradi več kot 17-odstotne brezposelnosti s posebnimi zakoni želela potegniti iz gospodarske krize in razvojnih zaostankov, bodo zaradi neučinkovitega izvajanja na državni ravni bitko za razvoj očitno bíla prek programskih obdobij, v katerih je bila predvidena državna podpora, brezposelnosti pa že z dosedanjimi ukrepi niso zajezili.
Pomurju še 14 milijonov
Najboljšo uresničitev zakona o razvojni podpori dosegajo v Pomurju, ki velja za prvo uradno problemsko območje pri nas in kjer zakon izvajajo najdlje. Njegova evalvacija je pokazala pozitivne učinke, a tudi šibkosti. Zakon je Pomurju v povezavi z investicijami v šestih letih prinesel več kot tisoč novih delovnih mest, razpisi v podporo gospodarstvu so dinamizirali dogajanje v regiji, pravi Danilo Krapec, prvi mož Regionalne razvojne agencije Mura. Letos bi morali programsko obdobje končati, toda vsi cilji niso doseženi in sredstva ne počrpana.
»A ne zaradi naše absorbcijske nesposobnosti,« dodaja Krapec in s prstom kaže na državo, ki Pomurju »dolguje« še 14 milijonov evrov. V regijo naj bi pritekli v dveh letih. Tudi če bo program podaljšan in uresničen, bo daleč od pričakovanj: 33 milijonov, kolikor je »vreden«, pomeni le 0,3 odstotka prihodkov družb te regije leta 2009, ko je vlada Pomurje s tedaj 21-odstotno brezposelnostjo razglasila za problemsko območje. Njegov učinek kaže primerjava iz vmesnega vrednotenja zakona: če bi osebi z minimalno plačo v šestih letih pomagali s 86 evri oziroma z 1,20 evra na mesec, ali bi to vplivalo na njen življenjski standard?
Revno Pokolpje, »sponzor« bogatih
Sedem občin ob Kolpi z več kot 22.000 prebivalci se je »problemski družini« priključilo leta 2011. Njihov zakon je 2,5-kratnik drugih treh zakonov; kar 90 odstotkov ali 261 milijonov ga sloni na naložbah v energetsko in prometno infrastrukturo. Večino denarja bi morali prejeti letos in leta 2016. A v Pokolpje milijonov ni, demografski, socialni in gospodarski kazalniki gredo strmo navzdol. Peter Črnič, direktor Razvojno-informacijskega centra Bela krajina, je nazoren: »Bela krajina in Pokolpje sta neto plačnika v državni proračun, v državno blagajno plačata več, kot iz nje dobita. S tem 'sponzorirata' bogatejše dele države, kar je izjema v EU. Zadnja večja državna investicija v Beli krajini se je zgodila še v Avstro-Ogrski: prihod železnice leta 1914.«
V času izvajanja programa je regija izgubila več kot tisoč delovnih mest - zaradi stečajev in odhodov predvsem velikih družb (Beti, Nolik, Secop kompresorji). Velike družbe ob Kolpi so leta 2014 zaposlovale le še 41 odstotkov zaposlenih glede na leto 2011. A nekaj dobrega so razvojni razpisi Pokolpju vendar prinesli: investitorje od drugod, saj je na njih kandidiralo 13 od 26 novih investitorjev, pospešili so investicije, denar z razpisov pa je prejelo 91 poslovnih subjektov. »Žal se je program začel izvajati prepozno in v premajhnem obsegu,« je kritičen Črnič.
Zasavje, stalna priča stare bolezni matere države
Nič manj kritični do države niso v Zasavju. Sergej Garantini, prvi mož zasavskega Regionalnega centra za razvoj, našteva: »Država bi morala takoj objaviti razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, saj je s prejšnjega ostalo neporabljenih 1,45 milijona evrov, povrhu pa kandidati niso imeli časa za kakovostno pripravo vlog. V regijskem razpisu je treba odpraviti omejitve, ki preveč zožujejo krog potencialnih kandidatov.« Zasavci so marca poleg »stare bolezni« matere države s kratkimi prijavnimi roki doživeli novo slabo izkušnjo: MGRT in Slovenski podjetniški sklad sta jih na razpisu za sofinanciranje začetnih investicij preprosto obšla. Rezultatov razpisa za druga območja še ni.
