Državni birokrati uničujejo program za mlade

Vlada za projektno učenje za mlajše odrasle (Pum) v osmih mesecih ni bila sposobna zagotoviti denarja.

sre, 02.03.2016, 19:00
Ljudska univerza Radovljica je eden od enajstih izvajalcev programa Projektno učenje za mlajše odrasle, ki je bil leta 2007 na evropski ravni prepoznan kot najboljši program na področju mladinske socialne politike. S kakšnimi težavami se sočajo, ker jim država tako dolgo ne zagotovi denarja, smo se pogovarjali z direktorico univerze Matejo Rozman Amon.

Kako sprejemate vedno nove obljube ministrstva in vladne službe za razvoj, da bodo denar za program PUM zagotovili, denarja pa še vedno nimate?

Dogajanje smo sprejemali z velikim potrpljenjem in razumevanjem, ampak zdaj, ko se izteka že osmi mesec brez pogodb in denarja, si pa lahko vsi predstavljamo kako se počutimo. Slabo.

Kako zamuda vpliva na program PUM. Ga sploh lahko izvajate?

Programa ne izvajamo, udeleženci so izključeni in nimajo možnosti pridobiti pogodbe na zavodu za zaposlovanje, ne morejo uveljavljati povračila potnih stroškov za obiskovanje programa in podobno. V Radovljici jim v okviru mladinskega centra Kamra nudimo le prostor za druženje, ne moremo pa uresničevati načrtovanega. Učna pomoč je okrnjena, prav tako dnevne aktivnosti, delo na projektih, ni delavnic. Po večini mest v Sloveniji so vrata Pumov celo zaprta.

S kakšnimi življenjskimi zgodbami mladih se srečujete oziroma zakaj je za mlade osipnike program PUM pomemben?

Mladi prihajajo z najrazličnejšimi življenjskimi težavami, ki so največkat posledica nasilja v družini, alkoholizma, zlorabe drog, srečujejo se s težavami pri odraščanju. Program se je v dvajsetih letih, odkar ga je začel Andragoški center Slovenije, razvijal in nadgrajeval ter se prilagajal potrebam mladih. V človeku razvijamo, kar je v njem dobrega.

Kako jim pomagate na samostojno pot?

Program se prilagaja potrebam posameznikov, ki jim pomagamo prebroditi težke situacije, da se vključijo nazaj v družbo, pridobijo izobrazbo, najdejo službo ...

V kolikšni meri ste bili doslej uspešni?

Vse evalvacije so pokazale, da je program zelo uspešen, saj 60 do 80 odstotkov mladih napreduje, dokonča šolo ali se zaposli. Še bolj pomembno je, da napredujejo na osebnostnem področju, pridobijo samozavest, si izboljšajo samopodobo in začnejo sprejemati boljše odločitve za svoje življenje.

Radovljica – Vlada in ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, tudi po osmih mesecih nista bila sposobna urediti financiranja Projektnega učenja za mlajše odrasle (Pum). Izvajalci morajo zato odpuščati mentorje, mladi s težavami pri vključevanju družbo ostajajo brez uspešnega programa, služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) in ministrstvo pa odgovornost prelagata eden na drugega.

Financiranje programa Pum iz prejšnje finančne perspektive EU se je izteklo že junija lani, ob koncu šolskega leta, in vse od takrat 11 izvajalskih organizacij čaka na obljubljene pogodbe in denar za nadaljevanje svojega dela. Na leto je v programe Pum vključenih približno 400 mladih osipnikov.

Za zamudo pri financiranju je najprej kriva vlada. Ta je namreč šele oktobra lani Pum uvrstila med projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskih virov, čeprav se je tudi za Pum šolsko leto začelo prvega septembra. Za letos je v programu predvidenih 3,1 milijona, za prihodnje leto le 1,3 milijona evrov.

Ob potrditvi programa na vladi so na ministrstvu za delo zagotovili, da »intenzivno pripravljajo nove programe in želijo, da bi jih čim prej lahko tudi razpisali.« Po takratnih napovedih ministrstva bi program morali začeli izvajati na začetku letošnjega leta, a izvajalci zanj še vedno niso dobili denarja. Sredi prejšnjega meseca so na ministrstvu za delo izvajalcem obljubili, da »program Pum usklajujejo znotraj ministrstva in da ga bodo predvidoma posredovali na SVRK do konca februarja«. A tudi te napovedi na ministrstvu Anje Kopač Mrak niso uresničili.

Ljudska univerza Murska Sobota je imela za izvajanje programa zaposlene štiri mentorje, ki so zdaj na čakanju na delo doma. »V nedogled to ne bo šlo. Največja škoda je zaradi neizvajanja programa za mladostnike, ki prihajajo iz vsega Pomurja in med katere je v vseh generacijah vključenih veliko mladih Romov,« pravijo v PUM Murska Sobota.

Zdaj se izgovarjajo na informacijski sistem

Na vprašanje Dela, zakaj z izvajalci še vedno niso podpisali pogodb o financiranju, zdaj ministrstvu za delop ravijo, da je zamuda nastala zaradi nedelujočega informacijskega sistema za spremljanje porabe EU denarja in pomanjkljivih navodil organa upravljanja (SVRK). »Ministrstvo ima štiri potrjene instrumente, vendar še do danes zaradi nedelujočega sistem nismo mogli izplačati nobenih sredstev«, trdijo.

V službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, ki jo vodi Alenka Smerkolj, pa v nasprotju z ministrstvom pravijo, da informacijski »sistem deluje in bo poskrbel za ustrezno sledljivost«. Čez nekaj dni so na naša dodatna vprašanja povedali, da »obstoječi sistem deluje, zavedamo pa se, da ne optimalno«. Na SVRK zavračajo, da bi bili odgovorni za večmesečno zamudo pri plačevanju programa Pum in zagotavljajo, da program Pum še ni potrjen, »ker še nismo prejeli vloge ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti«. A hkrati s tem priznavajo, da so navodila glede delovanje informacijskega sistema izdali šele pred dnevi.

Na ministrstvu so povedali, da so izvajalce programov Pum o težavah obvestili, in da »vlagajo izjemen napor v usklajevanje z vsemi deležniki v črpanju, z željo, da bi mlade, brezposelne oziroma tiste, ki so jim posamezni programi namenjeni, lahko vanje tudi čimprej vključili«.

Za plače se zadolžujejo

V izvajalskih organizacijah, kjer nimajo zagotovljenega financiranja že osem mesecev, rezultate »izjemnega napora« težko pričakujejo. Postopek se po besedah Mateje Rozman Amon, direktorice Ljudske univerze Radovljica, ki program Pum izvaja v Radovljici, vleče predolgo. »Župan nam je šel na roko, občina pa je zagotovila denar za mladinski program, vendar ne za Pum,« je povedala. Ker nočejo izgubiti usposobljenih mentoric, so najeli posojilo za plače, da jim jih ne bi bilo treba odpustili. Z morebitnim odpuščanjem so namreč povezani dodatni stroški, ki jih v proračunu niso predvideli. Smo v letošnjem šolskem letu so zato v Radovljici doslej pridelali za najmanj 25.000 evrov minusa, pravi direktorica in dodaja, da bodo posojilo banki morali vračati več let. Podobno so se za plače treh mentorjev zadolžili v celjskem zavodu Salesianer, v Ajdovščini in Škofji Loki pa jim je od treh mentorjev ostal le po en. Almira Pirih iz posoškega razvojnega centra, ki izvaja Pum v Tolminu, pravi, da je odpuščanje mentorjev neracionalno, saj se s tem izgublja znanje, zato so mentorici prerazporedili na druga delovna mesta. V podoben ukrep so bili prisiljeni v Mariboru.

Naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti stabilnejšega financiranja, je vlado včeraj pozval tudi poslanec SD Matjaž Nemec



Prijavi sovražni govor