Državni birokrati uničujejo program za mlade

Radovljica – Vlada in ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, tudi po osmih mesecih nista bila sposobna urediti financiranja Projektnega učenja za mlajše odrasle (Pum). Izvajalci morajo zato odpuščati mentorje, mladi s težavami pri vključevanju družbo ostajajo brez uspešnega programa, služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) in ministrstvo pa odgovornost prelagata eden na drugega.

Financiranje programa Pum iz prejšnje finančne perspektive EU se je izteklo že junija lani, ob koncu šolskega leta, in vse od takrat 11 izvajalskih organizacij čaka na obljubljene pogodbe in denar za nadaljevanje svojega dela. Na leto je v programe Pum vključenih približno 400 mladih osipnikov.

Za zamudo pri financiranju je najprej kriva vlada. Ta je namreč šele oktobra lani Pum uvrstila med projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskih virov, čeprav se je tudi za Pum šolsko leto začelo prvega septembra. Za letos je v programu predvidenih 3,1 milijona, za prihodnje leto le 1,3 milijona evrov.

Ob potrditvi programa na vladi so na ministrstvu za delo zagotovili, da »intenzivno pripravljajo nove programe in želijo, da bi jih čim prej lahko tudi razpisali.« Po takratnih napovedih ministrstva bi program morali začeli izvajati na začetku letošnjega leta, a izvajalci zanj še vedno niso dobili denarja. Sredi prejšnjega meseca so na ministrstvu za delo izvajalcem obljubili, da »program Pum usklajujejo znotraj ministrstva in da ga bodo predvidoma posredovali na SVRK do konca februarja«. A tudi te napovedi na ministrstvu Anje Kopač Mrak niso uresničili.

Ljudska univerza Murska Sobota je imela za izvajanje programa zaposlene štiri mentorje, ki so zdaj na čakanju na delo doma. »V nedogled to ne bo šlo. Največja škoda je zaradi neizvajanja programa za mladostnike, ki prihajajo iz vsega Pomurja in med katere je v vseh generacijah vključenih veliko mladih Romov,« pravijo v PUM Murska Sobota.

Zdaj se izgovarjajo na informacijski sistem

Na vprašanje Dela, zakaj z izvajalci še vedno niso podpisali pogodb o financiranju, zdaj ministrstvu za delop ravijo, da je zamuda nastala zaradi nedelujočega informacijskega sistema za spremljanje porabe EU denarja in pomanjkljivih navodil organa upravljanja (SVRK). »Ministrstvo ima štiri potrjene instrumente, vendar še do danes zaradi nedelujočega sistem nismo mogli izplačati nobenih sredstev«, trdijo.

V službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, ki jo vodi Alenka Smerkolj, pa v nasprotju z ministrstvom pravijo, da informacijski »sistem deluje in bo poskrbel za ustrezno sledljivost«. Čez nekaj dni so na naša dodatna vprašanja povedali, da »obstoječi sistem deluje, zavedamo pa se, da ne optimalno«. Na SVRK zavračajo, da bi bili odgovorni za večmesečno zamudo pri plačevanju programa Pum in zagotavljajo, da program Pum še ni potrjen, »ker še nismo prejeli vloge ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti«. A hkrati s tem priznavajo, da so navodila glede delovanje informacijskega sistema izdali šele pred dnevi.

Na ministrstvu so povedali, da so izvajalce programov Pum o težavah obvestili, in da »vlagajo izjemen napor v usklajevanje z vsemi deležniki v črpanju, z željo, da bi mlade, brezposelne oziroma tiste, ki so jim posamezni programi namenjeni, lahko vanje tudi čimprej vključili«.

Za plače se zadolžujejo

V izvajalskih organizacijah, kjer nimajo zagotovljenega financiranja že osem mesecev, rezultate »izjemnega napora« težko pričakujejo. Postopek se po besedah Mateje Rozman Amon, direktorice Ljudske univerze Radovljica, ki program Pum izvaja v Radovljici, vleče predolgo. »Župan nam je šel na roko, občina pa je zagotovila denar za mladinski program, vendar ne za Pum,« je povedala. Ker nočejo izgubiti usposobljenih mentoric, so najeli posojilo za plače, da jim jih ne bi bilo treba odpustili. Z morebitnim odpuščanjem so namreč povezani dodatni stroški, ki jih v proračunu niso predvideli. Smo v letošnjem šolskem letu so zato v Radovljici doslej pridelali za najmanj 25.000 evrov minusa, pravi direktorica in dodaja, da bodo posojilo banki morali vračati več let. Podobno so se za plače treh mentorjev zadolžili v celjskem zavodu Salesianer, v Ajdovščini in Škofji Loki pa jim je od treh mentorjev ostal le po en. Almira Pirih iz posoškega razvojnega centra, ki izvaja Pum v Tolminu, pravi, da je odpuščanje mentorjev neracionalno, saj se s tem izgublja znanje, zato so mentorici prerazporedili na druga delovna mesta. V podoben ukrep so bili prisiljeni v Mariboru.

Naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti stabilnejšega financiranja, je vlado včeraj pozval tudi poslanec SD Matjaž Nemec