Tiskane izdaje
Državni svet je na današnji terenski seji na Polzeli sprejel sklep o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Po mnenju predstavnikov lokalnih skupnosti septembra sprejeti zakon namreč posega v njihove ustavne pravice in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost.
Državni svetniki so sklep za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov zakona in začasno zadržanje njihovega izvrševanja sprejeli na pobudo svetnika Jerneja Verbiča, ob tem pa bodo ustavno sodišče pozvali k prednostni obravnavi.
Kot so sporočili iz Skupnosti občin Slovenije, je do odločitve državnega sveta prišlo na pobudo njih samih, Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana, posameznih izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter nekaterih drugih organizacij, ko sta Zveza društev upokojencev in Zveza potrošnikov Slovenije.
Zakon po njihovem prepričanju prekomerno posega v pogrebno dejavnost kot izvirno pristojnost občine, v financiranje občin in v človekovo dostojanstvo.
Že v Združenju občin Slovenije so pred dnevi izpostavili nekatere odločitve ustavnega sodišča, ki je pogrebno in pokopališko dejavnost opredelilo kot tisti, ki jih iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu.
Poleg tega, dodajajo v združenju, je ustavno sodišče zapisalo, da je odnos do mrtvih eno temeljnih civilizacijskih vprašanj, zato pri normativnem urejanju obstaja močan javnopravni interes, ki od države zahteva varovanje določene civilizacijske ravni glede ravnanja z mrtvimi.
Zakon, ki ga je DZ po vetu znova sprejel 20. septembra in je v veljavi od 15. oktobra, pogrebno dejavnost prepušča trgu, medtem ko pokopališka dejavnost še vedno ostaja v pristojnosti občin.
Do sedaj je bilo urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe ter organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne službe izvirni nalogi občine.
Novi zakon pogrebno dejavnost z izjemo 24-urne dežurne službe medtem prepušča trgu, pokopališka dejavnost in omenjena dežurna služba pa je še vedno v pristojnosti občin, občine pa so ves čas nasprotovale opredelitvi pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti.
Zakon, ki je nadomestil zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, je začel veljati 15. oktobra. Občinski predpisi, sprejeti po starem zakonu, se uporabljajo še do sprejetja novih, ki pa morajo biti izdani najpozneje v enem letu od uveljavitve novega zakona.
Vlada mora uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev javne službe sprejeti v šestih mesecih od uveljavitve zakona, v tem času morajo biti določeni tudi standardi in normativi za posebna vozila za prevoz pokojnikov, za minimalne tehnične pogoje prostorov in ustrezno zaščito zaposlenih pri ravnanju s pokojniki ter za osnovni pogreb.
Izvajalci pogrebne dejavnosti morajo svojo dejavnost z določbami uskladiti v enem letu od uveljavitve zakona. V tem času morajo tudi občine zagotoviti izvajanje 24-urne dežurne službe in pokopališko dejavnost skladno z novim zakonom, poleg tega je treba uskladiti koncesijske pogodbe za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona.
