V slovenski politiki, kjer se navadno vse izve nekaj minut po tistem, ko je bilo dogovorjeno, pa naj bo zapovedana še tako stroga tajnost, je dosežek poslancev koalicijskih strank komaj verjeten.
Tako tajne operacije pa že dolgo ne! V slovenski politiki, kjer se navadno vse izve nekaj minut po tistem, ko je bilo dogovorjeno, pa naj bo zapovedana še tako stroga tajnost, je dosežek poslancev koalicijskih strank komaj verjeten. O njihovi nameri, da že zdaj vložijo predlog za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu, ni namreč nihče nič vedel vse do takrat, ko so ga v ponedeljek zvečer uradno oddali.
Z njihovega stališča je takšno ravnanje razumljivo. Mudilo se jim je vložiti predlog, preden bi ga vložila nasprotna stran. Pri tovrstnem referendumu je bistveno, kako je postavljeno vprašanje. Vprašanje pa določi tisti, ki prvi vloži referendumski predlog. Zato opozicija ni smela izvedeti, da so stvari že tako daleč. Ne bi se namreč zgodilo prvič, da bi opozicija v zadnjem hipu prehitela poslance koalicije, ki so kakšen predlog že na dolgo in široko napovedovali, ne pa tudi izpeljali, in takšen predlog vložila sama. Kdor vloži predlog, seveda narekuje ritem in domet razprave.
Domislek, da se arbitražni sporazum preveri na predhodnem posvetovalnem referendumu namesto na naknadnem zakonodajnem, pa je tudi sam po sebi presenetljiv in nič kaj v duhu slovenske levice, kakor smo jo poznali doslej. Tudi zato, ker se kaže kot drzna, a zvita taktična poteza in ker prinaša preobrat v razumevanju ratifikacije arbitražnega sporazuma.
Naknadni referendum je nedvomno bolj pisan na kožo nasprotnikom ratifikacije. Če bi bil sporazum najprej ratificiran v državnem zboru, bi se naknadni referendum lahko zdel kot priložnost, da ljudstvo popravi »nerazumno« odločitev politike. Če pa bi bil sporazum zavrnjen že v državnem zboru, referenduma tako in tako ne bi bilo.
S predhodnim referendumom pa je drugače. Če najprej odloči ljudstvo na referendumu in če arbitražni sporazum potrdi, potem državni zbor težko sprejme drugačno odločitev. Kako naj opozicija razloži, da je proti, če je ljudstvo za? Če pa ljudstvo glasuje proti, potem sporazumu tako in tako ni pomoči, naj bo referendum predhodni ali naknadni.
Tveganje za vladno koalicijo, ki je svojo usodo tako tesno vezala na usodo tega sporazuma, ni majhno, a njena poteza v vsakem primeru udari tudi po opoziciji. Od vladnih strank tega doslej nismo bili vajeni.
Iz sredine tiskane izdaje Dela