Dvojna obdavčitev bo udarila najšibkejše

Ljubljana – Po zakonu o dohodnini, ki so ga včeraj še drugič potrdili poslanci, bodo čezmejni delovni migranti izgubili posebno davčno olajšavo v Sloveniji. Sprememba bo najhuje prizadela predvsem tiste z najnižjimi dohodki, ki bodo morali poleg davka v Avstriji pri nas plačati še najmanj 1500 evrov. Proti dvojni obdavčitvi se že osem let borijo v Civilni iniciativi Apače, na finančnem ministrstvu pa napovedujejo, da bodo skupaj poskušali najti rešitev.

Posebna osebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante v višini 7576,62 evra bo za 16.000 do 18.000 v Avstriji zaposlenih Slovencev odpravljena s prihodnjim letom. Na ministrstvu za finance pravijo, da s tem uresničujejo sodbo ustavnega sodišča, da je takšna davčna olajšava za delovne migrante neustavna, ker da je to neupravičeno privilegiran davčni položaj. Vlada je zato državnemu zboru v okviru zakona o dohodnini predlagala odpravo olajšave, včeraj pa je zakon po vmesnem vetu državnega sveta še drugič potrdil tudi državni zbor v paketu finančne zakonodaje, na sprejetje katere je premierka Alenka Bratušek vezala zaupnico vladi.

Dušan Cvetko, predsednik Civilne iniciative Apače, meni, da je po osmih letih prizadevanj za pravično rešitev tega problema ustavno sodišče načrtno izničilo vsa dosedanja prizadevanja. »Večkrat so pozvali odbor za finance, državni zbor in vlado, naj pojasnijo, zakaj je bila leta 2010 uvedena ta posebna olajšava za delovne migrante, pa pravega odgovora sploh ni bilo. Načrtno so bili usmerjeni v izbris te pravice.« Kljub temu verjame, da še obstaja možnost spremembe. To potrjujejo tudi na ministrstvu za finance, kjer napovedujejo, da bodo na sestanku konec novembra skupaj s CI poskušali »še naprej iskati dodatne, alternativne rešitve«.

Od 1500 do 5000 evrov dodatne obdavčitve

Po izračunih, opravljenih na podlagi približno tridesetih odločb čezmejnih delovnih migrantov, bodo ti morali v Sloveniji doplačati med 1500 in 5000 evri dohodnine, v nekaterih primerih celo več. »Opozarjamo, da bo morala največ doplačevati najšibkejša skupina, ki ima od 17.000 do 25.000 evrov bruto letnega dohodka in je v Avstriji zato zaščitena, pri nas pa pade v 16- oziroma 17-odstotno obdavčitev. Tisti, ki pa že imajo visok bruto osebni dohodek, so tudi v Avstriji že visoko obdavčeni,« je povedal Cvetko.

Delavec pri vinogradniku, ki zasluži od 900 do 950 evrov neto na mesec in doslej v Sloveniji ni doplačeval dohodnine, bo moral po podatkih CI po novem doplačevati 1800 evrov. Tisti z 900 do 1200 evri neto mesečne plače lahko pričakujejo od 1500 do 2000 evrov doplačila dohodnine v Sloveniji ter od 300 do 400 evrov v Avstriji. Od neto zaslužka je treba odšteti še stroške za prevoz in malico, ki jih delavcem v Avstriji ne povrnejo. »Gre za veliko skupino Slovencev, ki delajo v usnjarski in perutninski industriji, za perice, sobarice v zdraviliščih, kuhinjske pomočnice in podobne – ti bodo najhuje obremenjeni,« napoveduje Cvetko. Diplomirana medicinska sestra, ki je v Sloveniji plačala 1800 evrov dohodnine, bo odslej doplačevala 5000 evrov. Bolniški negovalec, ki je imel doslej 660 evrov doplačila, bo moral doplačati 3680 evrov.

Avstrija in Nemčija poskrbeli za svoje delovne migrante

Čeprav je dvojna obdavčitev posledica mednarodnih konvencij, sta Avstrija in Nemčija za svoje delovne migrante v tujini to popravili z notranjo zakonodajo, enako kot leta 2010 tudi Slovenija s posebno osebno davčno olajšavo. »S tem smo rešili vprašanje dvojne obdavčitve za 80 odstotkov dnevnih čezmejnih migrantov, nekateri pa so morali kljub temu še doplačevati dohodnino v Sloveniji. Res pa je, da bi bili lahko obravnavani tudi drugače, tako kot so, denimo, diplomati, policisti, mornarji, ki še vedno imajo osebno davčno olajšavo, nam pa so jo vzeli.«

Cvetko je ogorčen tudi zato, ker so na udaru samo čezmejni migranti v Avstriji, čeprav isti zakon od leta 2012 velja tudi za migrante na delu v Nemčiji in od leta 2011 za delavce v Italiji, a podatkov zanje ni. »Mednarodna izmenjava davčnih podatkov med Italijo in Slovenijo ne deluje. Pridobivanje podatkov je šele v začetni fazi, čeprav je mednarodni sporazum med državama že podpisan.« Takšne razmere migrante silijo k selitvi v Avstrijo, poudarja Cvetko. V zadnjih štirih mesecih se jih je po podatkih CI Apače tja skupaj z družinami odselilo več kot 40.

Na srečanju pričakujejo več tisoč ljudi

Po sestankih s finančnim ministrom Urošem Čuferjem namerava CI Apače v Mariboru pripraviti srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi migranti iz Nemčije. Pričakujejo več tisoč ljudi, ki po Cvetkovih besedah odločno zahtevajo ukrepanje. »Za preživetje smo se morali zateči v drugo državo, denar, ki ga tam zaslužimo, pa porabljamo doma. Mi smo v tej državi najboljši turisti, saj prinašamo celoten zaslužek iz druge države v Slovenijo!« Očitke, da imajo bajne plače, uporabljajo javne dobrine, v državno blagajno pa ne plačujejo nič, odločno zavračajo. »Tukaj živimo, gradimo hiše, kupujemo in registriramo avtomobile, vrtce plačujemo skoraj enkrat dražje kot vsi drugi. Naši šolarji in študenti ne dobijo nobenih štipendij. Deset let do vstopa v EU nismo dobivali otroških dodatkov ne doma in ne v Avstriji. Ker v Sloveniji nimamo dohodkov in osebnih računov, niti ne moremo do kreditov, najemati jih moramo v Avstriji, z visokimi obrestmi. Zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovani smo v Avstriji, če iščemo nujno zdravstveno pomoč doma, Avstrija Sloveniji te stroške povrne. Nihče od nas ni breme slovenske pokojninske blagajne. Na vse to se pozablja.«

Če dogovor s finančnim ministrstvom ne bo mogoč, se bodo obrnili na avstrijsko ministrstvo za finance, obvestili evropsko komisijo in izkoristili vse pravne poti doma. Ne izključujejo tudi množičnih protestov, o čemer se bodo dogovorili na prihajajočem zboru v Mariboru.