Dom Barbare Celjske našli pod zemljo

Zgodovinarji in arheologi so iz pisnih virov vedeli, da je na območju med Stanetovo, Aškerčevo, Cankarjevo in Levstikovo ulico nekoč stal dvorec – dom grofov in kasneje knezov Celjskih, kjer sta verjetno odraščali poljska kraljica Ana Celjska ter nemška, češka in ogrska kraljica Barbara Celjska. Arheološke raziskave so to potrdile.

Arheologov najdba ostankov srednjeveškega dvorca pod današnjim parkiriščem ni presenetila, kljub temu pa so se je razveselili, saj potrjuje pisne vire. Iz njih je znano, da so Celjski bivali v nekakšnem primestnem dvorcu. V knežji dvorec v mestu so hodili v »službo«, je pojasnil arheolog in kustos Pokrajinskega muzeja Celje dr. Jure Krajšek: »Tam je bil sedež. V tem dvorcu pa so bivali. Kakšen je bil, je težko špekulirati. Podatki, ki smo jih z raziskavami dobili, kažejo, da je bil to večji in utrjen kompleks. Po mojem mnenju pa je popolnoma izginil z obličja zemlje zato, ker so meščani vse te ruševine, kot tudi ruševine rimske Celeie, uporabljali kot kamnolom za gradbeni material.«

Pisni viri omenjajo tudi kapelo sv. Andreja, ki je bila najverjetneje dvorna kapela. Med letoma 1855 in 1906 so jo uporabljali protestanti, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prezidana v večstanovanjsko stavbo, ki je v uporabi še danes. Kakšen je bil dvorec Celjskih, bo mogoče pokazalo dodatno filtriranje, izčiščevanje rezultatov, je pojasnil Krajšek: »Celjani se radi pohvalimo, da smo knežje mesto, ampak iz tega obdobja pravzaprav nimamo skoraj ničesar več pokazati.« Dodal je, da je velika ovira tudi nadaljnja pozidava mesta: »V urbanem delu se moramo izogibati stanovanjskim objektom, moderni infrastrukturi. Kjer bi si mi želeli narediti sondiranje, ga ne moremo. Potem rezultati niso tako dobri, kot bi si želeli.«

Namesto v Pompeje v Celeio

Arheologe so pod parkiriščem pravzaprav najbolj zanimali ostanki poznorimske Celeie. Antična Celeia je bila pač bistveno večja kot srednjeveško mesto. Prav ostanki poznorimske Celeie kažejo, da je bilo mesto predvsem v času zatona rimskega imperija zelo pomembno, kot razlaga Krajšek: »Poznorimska Celeia kaže drugačen obraz, kot se ga da razbrati iz starejših zgodovinskih knjig. Bila je bogatejša od drugih mest in že pred leti v knjigi o Noriku omenjajo možnost, da je v tem času postala celo prestolnica Norika. Kar je tudi logično, saj se je v tem času rimski imperij že krčil in so evakuirali prostor ob Donavi. Kar smo pred dvema letoma odkrili na Glavnem trgu in to, kar se kaže tudi drugod po mestu, nakazuje, da se moč Celeii v 4. stoletju ni zmanjšala.«

Arheologi so sicer upali, da bodo na območju parkirišča našli ostanke rimskih term, ki so jih ob Cankarjevi odkrili že v 19. stoletju. A žal so bili poznejši gradbeni posegi v tem delu bistveno večji, kot so pričakovali. Vendarle pa niso ostali brez dokazov, da je to območje z izjemnim arheološkim potencialom, je povedal Krajšek: »Na podlagi georadarskih meritev smo dobili gost raster nekih zidov in struktur, skratka celotno parkirišče deluje kot gosto pozidano območje. Arheologija je zelo dobro ohranjena, v najboljših primerih je samo 40 centimetrov pod površino. V treh sondah smo dobili tudi rimsko cesto iz najmlajših faz Celeie, torej iz 4. ali celo 5. stoletja.«

Najdb iz tega obdobja so še posebno veseli, ker jih zaradi pomanjkanja raziskav ni prav veliko. Pa tudi zato, ker najdbe zadnjih let kažejo, da je imela rimska Celeia v času največjega razcveta od 12.000 do 15.000 prebivalcev in tudi v poznorimskem obdobju ni veliko zaostajala. Poleg tega so najdbe dobro ohranjene, poudarja Krajšek: »Stvari, ki jih najdemo v Celeii, so velikokrat enako dobro ohranjene kot v Pompejih. Nič slabše. Kopalnica, ki smo jo našli pod upravno enoto, je taka kot v Pompejih, le da so zidovi malo nižji. V Pompejih bodo zidovi čez deset let visoki prav toliko, ker se rušijo.«

Novi izzivi

Veličino rimske in poznorimske Celeie na več mestih že lahko občudujemo, jeseni pa bodo predvidoma na Glavnem trgu odprli paviljon, kjer bodo predstavljene izjemne arheološke najdbe, ki so jih odkrili ob obnovi mestnega središča pred dvema letoma. »Prostor je treba posušiti, mozaike utrditi. Mislim, da se bodo postopki restavriranja še izvajali, Turistični informacijski center pa bo že odprt. Zidu iz apnene malte in debelega estriha ne moreš prisiliti, da se bo posušil v enem mesecu, če je bil prej toliko let vlažen, moker in napojen,« je dejal Krajšek.

Arheologi pa se že pripravljajo na nov izziv. Prav ta teden naj bi se namreč začela uvajalna dela v dolgo pričakovano obnovo Muzejskega trga, kjer so vsaj na tretjini območja predvidena arheološka izkopavanja.