SDS edina ni podprla poročila glede NLB in NKBM

Državni zbor je na izredni seji z 41 glasovi za in enim proti potrdil bistvene ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM.
Objavljeno
24. maj 2018 16.11
Posodobljeno
24. maj 2018 16.59
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
T. V., STA, S. K.
T. V., STA, S. K.
Ljubljana – DZ je sprejel vse predlagane sklepe, med njimi, da je za dopuščanje tega politično odgovorna Pahorjeva vlada.

Komisija DZ je preiskavo suma pranja denarja iranskega izvora in financiranja jedrske proliferacije v NLB pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) zaključila in ugotovila, da so za dopustitev tega odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

DZ je podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona, in sicer za nekdanji uslužbenki NLB ter za nekdanjega uslužbenca Nove KBM Primoža Britovška. Čeprav komisija preiskave v primeru Nove KBM ni končala, je za slednjega ugotovila, da obstajajo sumi zlorabe položaja ali zaupanja, napeljevanja k ponarejanju listin in pranja denarja.



DZ je podprl predlog, da se naslednjemu sklicu DZ predlaga nadaljevanje te preiskave, v kateri naj se osredotoči na vlogo nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca, ki se je pričanju izmikal, ter na primer državljanke BiH Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo in ga že vrnila, saj so tudi pri njej našli sume pranja denarja in davčne utaje.


SDS: Poročilo nekaterim daje odvezo


Poročilo in sklepe so podprle vse parlamentarne stranke, razen SDS. Večina je namreč ocenila, da morajo sume pranja denarja v NLB in v Novi KBM do konca raziskati organi pregona ter da mora država, ki je zaradi obeh zgodb izgubila ugled doma in v tujini, oz. prihodnja vlada izboljšati obveščevalno-varnostni sistem, ki se je izkazal za pomanjkljivega.

Med poslansko razpravo so se kresala mnenja tudi o tem, zakaj SDS ni želela sodelovati pri delu te komisije. »Naša komisija je nesporno ugotovila dejstva, ki jih preiskovalna komisija za bančno luknjo Anžeta Logarja (SDS) ni. SDS pri tem ni želela sodelovati, saj smo se dotaknili tudi vprašanj financiranja njihove volilne kampanje oziroma pridobitve kredita iz tujine. To vprašanje ostaja odprto in meče veliko senco dvoma v financiranje predvolilnih aktivnosti največje opozicijske stranke,« je prepričan Matjaž Nemec (SD).


V SDS so dejali, da cenijo storjene napore, a sklepov niso podprli, ker poročilo »nekaterim v sedanji politiki namerno daje odvezo«, je pojasnil Branko Grims. V NSi so pozvali, naj po privatizaciji Nove KBM ista usoda vendarle doleti tudi NLB.

»Stališča NSi so jasna, dogajale so se stvari, za katere bi moral nekdo odgovarjati. Očitno je, da so zatajili vsi podsistemi, da se je kaj takšnega v naših bankah lahko dogajalo, da ni vedela politika, da Banka Slovenije ni znala ukrepati in tudi organi pregona ne. Govorim o obeh bankah, tako o NLB, kot NKBM. Ali je normalno, da se nihče ne zgane, ko pride nekaj sto italijanskih državljanov, odpre račune in dviguje velike količine gotovine? To ne more biti naključje,« je prepričan Jernej Vrtovec iz NSi.

DeSUS se je zavzel za spremembo področne zakonodaje, SD pa je pozval k vzpostavitvi pravičnega sistema zaupanja v institucije in potrebnih mehanizmov.

SMC, Levica in nepovezani poslanci pa so ugotovili, da se tako v tem poročilu kot v drugih poročilih preiskovalnih komisij DZ ugotovitve dotikajo predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. Ocenili so, da politika potrebuje nove obraze z integriteto, osebe, ki so se v teh zgodbah premoženjsko ali karierno okoristile, pa naj kazensko in odškodninsko odgovarjajo.


Knovs opravila nadzor nad policijo in Sovo​


Razprava se pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami ni vrtela le okoli vsebine, temveč v zaostrenih tonih med posamezniki. Med sejo, ki je za javnosti niso zaprli, saj o zaupnem delu poročila niso razpravljali, je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravila nenajavljen nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Kot je pojasnil Grims, so namreč ugotovili, da ne policija ne Sova Möderndorferjevi komisiji nista predali nobenih podatkov o primeru državljanke BiH Dijane Đuđić. Da bi se lahko Knovs seznanil z novimi dejstvi, je predlagal prekinitev današnje izredne seje, kar je DZ zavrnil. Po mnenju Simone Kustec Lipicer (SMC) bi bil to manever, da DZ današnje seje in odločanja ne bi opravil.