DZ bo na redni seji, ki se začne v ponedeljek, prvič v zgodovini samostojne Slovenije odločal o ustavni obtožbi predsednika republike. Obtožbo so proti Danilu Türku zaradi odlikovanja Tomažu Ertlu vložili poslanci SDS in SLS.

Ljubljana -Poslanke in poslance čaka tudi razprava o predlogu družinskega zakonika ter odločanje o ureditvi statusa izbrisanih. Predlog ustavne obtožbe predsednika Danila Türka so konec januarja vložili poslanci SDS in SLS. Predsednik je po njihovem mnenju z odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. V obrazložitvi in 22 prilogah k predlogu je po mnenju predlagateljev dokazano, da je podelitev odlikovanja Ertlu groba kršitev ustavnega reda in neposredna kršitev večine členov drugega poglavja ustave.

Predsednik Türk je sicer obtožbo označil kot neutemeljeno, argumentacijo v njej pa kot neresnično in žaljivo. Predsednik republike lahko na obtožbo odgovori pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ni še znano, na kakšen način bo Türk na obtožbo odgovoril, v njegovem uradu pa so pojasnili, da bo to storil "v primernem času in na primeren način".

Obtožbe razen predlagateljev ne podprira nobena druga PS

Ni sicer pričakovati, da bo državni zbor predsednika obtožil pred ustavnim sodiščem, saj obtožbe razen predlagateljev ne podpira nobena druga poslanska skupina. Če pa poslanke in poslanci sklep o obtožbi izglasujejo, ga predsednik državnega zbora posreduje ustavnemu sodišču. To o kršitvi ustave odloča z dvotretjinsko večino in če ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija.

DZ bo na redni seji opravil tudi splošno razpravo o predlogu družinskega zakonika. Ta ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost ter razmerje med otrokom in starši oziroma posvojitelji. Po predlogu zakonika je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.

Ta določba že vse od začetka priprave zakonika v javnosti buri duhove. Zaradi izenačenja istospolnih zvez z raznospolnimi ji ostro nasprotujejo v opozicijskih strankah, kjer že napovedujejo, da bodo v primeru sprejetja zakonika prispevali podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. V vladi pa napovedujejo, da bodo uporabili vsa demokratična in pravna sredstva, da bo zakonik tudi sprejet.

Poleg obtožbe in družinskega zakonika še o izbrisanih, brezplačnikih  in policiji

Na dnevnem redu februarske seje je tudi novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih. Gre za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

Tako bodo izbrisani po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. Tudi pri tem predlogu je v DZ pričakovati ostro razpravo, saj mu nasprotujejo v opoziciji.

Državni zbor bo na zahtevo koalicijskih poslancev tudi odredil parlamentarno preiskavo o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres. Brezplačnika, ki sta se pojavila pred parlamentarnimi volitvami in kmalu po njih tudi "ugasnila", sicer podpisani pod zahtevo ocenjujejo kot primer domišljene politične propagande in diskvalifikacije. Opozarjajo, da je bilo poročanje v obeh medijih izključno v prid takratne vladajoče koalicije, še posebej največje vladne stranke.

Predlagatelji še menijo, da so bili ustanovitelji obeh časopisov povezani s SDS. V tej stranki so se na vloženo zahtevo ostro odzvali ter menili, da gre za sprenevedanje in preusmerjanje pozornosti, in znova poudarjajo, da stranka omenjenih brezplačnikov ni izdajala.

Državni zbor čaka tudi odločanje o dopolnitvah zakona o policiji, ki določajo pogoje za delovanje nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ta je 1. januarja sicer že začel z delom, z dopolnitvami zakona pa naj bi zagotovili njegovo večjo samostojnost, jasno odgovornost in transparentnost delovanja.