Tiskane izdaje
Predpisovanje zdravil je zahtevno strokovno področje, zato je celovit nadzor, ki naj bi zagotavljal kakovost in varnost pri jemanju pa tudi pri predpisovanju zdravil, nujen. Vendar pa nadzor, ki je dokaj razpršen, anomalij v praksi ne more preprečiti, kar se kaže tudi v težavah z e-recepti.
Ko se bo e-recept popolnoma uveljavil, bo omogočil boljšo preglednost nad predpisanimi in izdanimi zdravili, preprečeval naj bi podvajanje predpisanih terapij pacientu, onemogočal predpisovanje neustreznih kombinacij zdravil – in zagotovil varnejše zdravljenje z zdravili ter prihranke v sistemu, kjer kronično primanjkuje denarja. Vendar po štirih mesecih in pol, odkar se e-recept uporablja, še ni tako.
Številne napake v praksi
Delež elektronsko predpisanih receptov je na Gorenjskem trenutno 66-odstoten, direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec pa je pri oceni te sistemske novosti neposredna: »Praksa žal v tem trenutku še ne kaže pozitivnih učinkov.« Pravzaprav velja nasprotno: »Sistem e-recept trenutno pacientom ne zagotavlja 100-odstotne varnosti. Prav tako ne zagotavlja varnosti zdravnikom in lekarniškim farmacevtom, čeprav vemo, da po drugi strani regulativa obeh poklicev zahteva osebno odgovornost posameznika za morebitne napake,« pravi Rakovčeva.
Napake se vrstijo. Magistra farmacije pri e-receptu opozarja na tri doslej najbolj izstopajoče probleme: zapletene informacijske rešitve porajajo napake, sistem pa jih ne zazna; predpisovanje zdravil »na daljavo« bi moralo biti izjema, a postaja vse bolj pogosta praksa; zdravniki pogosto prepuščajo pisanje e-receptov medicinskim sestram, ki za to niso ustrezno usposobljene.
Zapleti z digitalnimi potrdili
Da ima slovensko zdravstvo resne težave zaradi uporabe zelo različnih informacijskih sistemov in da marsikateri med njimi niso združljivi, je znano. Uvedba elektronskega recepta, ki ji bo sčasoma sledil tudi elektronski zdravstveni karton, je bila nujna, a očitno ne dovolj domišljena. Zaradi zapletenih informacijskih rešitev prihaja do napak, ki jih sistem ni sposoben zaznati. »V začetnem obdobju se je nabralo ogromno takšnih napak. Skrb vzbujajoče je, da nekaterih ne bodo nikoli odkrili – vse pa povzročajo škodo pacientom in v veliki meri tudi zdravstveni blagajni,« pojasnjuje magistra farmacije.
Tako pri predpisovanju kot pri izdajanju zdravil vse avtorizacije potekajo s kvalificiranimi digitalnimi potrdili – ta so za večino izvajalcev prav tako novost, ki jim povzroča težave. Celoten sistem e-recepta je izjemno zapleten, za njegovo brezhibno delovanje mora biti zagotovljenih več stvari: delovanje centralne komponente (ta je od decembra lani v domeni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, NIJZ), lokalnih komponent, ki so v domeni izvajalcev zdravstvene dejavnosti in jih vzdržujejo pogodbene programske hiše, in komunikacijskih poti. Te večinoma temeljijo na povezavah ADSL, ki so dokaj nestabilne; žal se le v manjšem obsegu opirajo na optične povezave, čeprav so te bolj stabilne.
»Ko v sistemu nekaj ne deluje, imamo izvajalci težave pri identifikaciji problema, poleg tega ne vemo, pri kom poiskati pomoč. Več ko je akterjev v nekem sistemu, večja je tudi možnost izgovarjanja in prenašanja odgovornosti na drugega. Mi, ki smo na tem področju popolni laiki, se velikolikokrat znajdemo v brezizhodni situaciji: pred sabo imamo pacienta in sistem, ki ne deluje, ukrepati pa ne znamo in tudi ne moremo,« pojasnjuje direktorica.
Tveganja pri pisanju receptov
A številne tegobe so bistveno resnejše. V sklopu projekta je izjemoma predvideno tudi predpisovanje zdravil na daljavo, pri kateri prisotnost pacienta ni nujna. »Pokazalo se je, da ta praksa postaja vse bolj pogosta. Pacienti preprosto pokličejo v ordinacijo in naročijo zdravila, ki jih pridejo s kartico zdravstvenega zavarovanja iskat v lekarno. Tak način dela prinaša številna nova tveganja – prihaja do zamenjav zdravil in tudi do zamenjav pacientov, zlasti takrat, ko ima določeni zdravnik več pacientov z enakim imenom in priimkom,« opozarja Rakovčeva.
Dileme, ki se pojavijo v lekarni, zahtevajo razčiščevanje situacije, iskanje napak, telefonske pogovore in pomenijo še dodatno časovno obremenitev že sicer preobremenjenih, kadrovsko zdesetkanih zdravnikov in lekarniških farmacevtov. Dodatno tveganje prinaša nova praksa nekaterih zdravnikov, ki predpisovanje e-receptov, tako Rakovčeva, »zelo nekritično prepuščajo medicinskim sestram. Te pa nimajo znanja na tem področju in tudi niso pristojne za opravljanje tega dela, kar se kaže v številnih napakah v predpisanih receptih«.
Tako se, denimo, zgodi, da pacientu predpišejo napačno terapijo. »Vsi vemo, da je pri medicinski sestri praviloma ves čas več kartic zdravstvenega zavarovanja, zato je logično, da lahko hitro pride do zamenjave kartice. V eni od naših lekarn smo pred kratkim reševali primer, ko so pacientki za tri mesece predpisali terapijo z zdravili za zniževanje glukoze v krvi – pa sploh ni imela sladkorne bolezni,« pravi direktorica javnega zavoda, ki ima pod svojim okriljem 22 lekarniških enot.
