E-študij je udoben, a zahteva disciplino

Kaj mislite o mednarodno priznanem študiju, za katerega se vam od vpisa do diplome skoraj ne bi bilo treba odmakniti od računalnika? Se vam vprašanje zdi čudno? Znanja željni Slovenci zelo redko izberejo e-študij. Ne zato, ker je skoraj vsem bolj pri srcu klasičen študij. Predvsem zato, ker je ponudba spletnih študijskih programov v slovenskih višješolskih in visokošolskih institucijah izjemno skromna. Se pa, seveda, tako kot povsod, tudi pri nas najde kakšna častna izjema. Zdaj je to mednarodno potrjeno.

Zasebna Doba fakulteta je pred kratkim kot prva slovenska visokošolska institucija in kot petnajsta v Evropi dobila evropski univerzitetni certifikat kakovosti v e-učenju (UNIQUE). Certifikat je podelila Evropska fundacija za kakovost v e-izobraževanju (EFQUEL). Ni jim dan enkrat za vselej. Vsaka tri leta ga morajo obnoviti.

Tehnologija najmanj pomembna

Kakor nam je povedal predstavnik EFQUEL Antony F. Camilleri, ima pri odločanju o podelitvi certifikata ključno vlogo celoten proces e-učenja – od njegove zasnove in vodenja do tega, kako tak tip učenja kot svojega sprejemajo in se vanj uspešno vključujejo študentje. »Za nas je še najmanj pomembno, kakšna tehnologija se uporablja pri učenju. Zelo pomembno pa je, na kakšen način učitelji prenašajo znanje in kako komunicirajo s študenti.«

Jasna Dominko Baloh, direktorica Doba fakultete, nam je povedala, da so svoj model e-študija zgradili na podlagi dobrih tujih praks in zdaj ga uporabljajo že na osmih prvostopenjskih programih in treh drugostopenjskih magistrskih programih. »Pred dvema letoma smo na fundacijo EFQUEL oddali vlogo, sledilo je več faz preverjanja. Odpraviti smo morali nekaj pomanjkljivosti v delu z informacijsko telekomunikacijsko tehnologijo, v letošnjem septembru pa so na komisiji sprejeli odločitev, da izpolnjujemo pogoje za certifikat UNIQUe. Vsega tega smo se lotili, ker smo inovativna fakulteta in ker verjamemo, da bo imelo v prihodnosti e-izobraževanje pomembno vlogo. Naši študentje in diplomanti so pridobljenega certifikata vsaj tako veseli kot mi, saj dokazuje, da so izbrali študij, ki ustreza visokim standardom kakovosti.« Dominko Balohovo smo vprašali tudi o možnostih goljufanja pri spletnih preizkusih znanja. »Menim, da imamo dovolj varovalk, ki onemogočajo goljufanje. Vsi izpiti so pred kamero, poleg tega znanje preverjamo sproti in tako onemogočamo kampanjsko delo in tudi goljufije.«

Bistvo je dobra organizacija

O zadovoljstvu smo se lahko prepričali v pogovoru z e-študentkama fakultete. Triinštiridesetletna Mariborčanka Karmen Novak, mama dveh otrok, je na Doba fakulteti tik pred koncem magistrskega e-študija vseživljenjskega izobraževanja. Tak tip študija je bil zanjo, zaposleno v mariborski enoti Zavoda za zaposlovanja – služba ji tudi plačuje študij –, edini mogoč. Celo tako je bilo zanjo vse prej kot preprosto. »Najtežje mi je bilo tisto leto, ko sem zato, da bi še kaj zaslužila, zgodaj zjutraj raznašala časopise, nato bila osem ur v službi, gospodinjila in zvečer študirala. Vsak dan dve do tri ure. Z dobro organizacijo sem poskrbela, da sem imela tudi nekaj prostega časa zase. Otroka sta se navadila mojih obveznosti in mislim, da sem jima s svojim študijem dala dober zgled « Na vprašanje, kako bi primerjala klasični in spletni študij, je Novakova brez omahovanja dala prednost e-študiju in to utemeljila kar s temo svojega študija, namreč vseživljenjskim učenjem, pri katerem se, kot je dejala, spletno učenje obnese veliko bolje od klasičnih oblik študija. Novakova je tudi živi dokaz, da se vlaganje v znanje vsestransko splača. Njej je že prineslo napredovanje v službi.

Štiri ure pred polnočjo

Še nekaj časa pa bo na diplomo čakala 31-letna Ptujčanka Helena Ajdnik, ki še nima otrok. Na Doba fakulteti je vpisana v 3. letnik dodiplomskega študija marketinga, ki si ga plačuje sama. Samozaposlena novinarka in piarovka je na Dobi najprej končala višješolski študij za poslovno sekretarko, to pa ji je omogočilo neposredni vpis v drugi letnik sedanjega študija. »Na višjo šolo sem se v Maribor vsak dan vozila z vlakom in to mi je vzelo veliko časa. Želela sem študirati naprej, vendar tako, da ne bo ogrožalo mojega dela. Zato sem se bila prisiljena odločiti za online študij na fakulteti. Sprva mi je bilo težko, ker sem takšna, da rada držim učbenik v roki in imam žive stike s profesorji in sošolci, rada grem po predavanjih z njimi na kavo. Zdaj pa se srečujemo le občasno, večinoma sodelujemo po skypu. Toda medtem sem se že navadila in odkrila prednosti, predvsem to, da se lahko v študij vključujem kjerkoli,« nam je povedala Ajdnikova, ki si je za učenje rezervirala štiri ure pred polnočjo. »Mojega partnerja to na srečo ne moti, saj ima takrat tudi on svoje delo.«

Akademska sfera ne mara sprememb

Podelitve prestižnega certifikata se je udeležil prof. dr. Ivan Leban, direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Izkušeni visokošolski strokovnjak (dolgoletni profesor fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, bil pa je tudi prorektor in mednarodni ocenjevalec visokošolskih institucij) je na naše vprašanje, kako pomembno je razvijati e-študij, dejal, da evropska komisija zelo podpira takšno učenje, tej podpori je tudi namenila program odprtega izobraževanja. Slovenske razmere na tem področju izobraževanja pa so po njegovih besedah precej konzervativne. »V naši akademski sferi si navadno ne želimo sprememb. Premakne se šele takrat, ko ugotovimo, da so spremembe koristne. Takrat pa je že veliko zamujenega. To velja tudi za naš odnos do priznavanja neformalnega učenja.« Leban sicer meni, da bo imel e-študij bistveno več možnosti, ko bodo vsi slovenski kraji povezani v optično omrežje.