Tiskane izdaje
Velenje – »Skoraj čudež je, kako hitro se je v jezero vrnil živelj po letu 1994, ko so vanj nehali izpuščati vode iz termoelektrarne,« pravi Emil Šterbenk z Inštituta Erico, ki jezero spremlja že več kot 20 let. Na podlagi njihovih meritev bo občina zaprosila Arso, da jezero uvrsti na seznam kopalnih voda.
Kopalne vode so določene na območjih ob rekah, jezerih in morju, kjer se zbirajo kopalci in morajo za uvrstitev na seznam izpolnjevati predpisana merila. Ko so na njem, mora nadzor nad kakovostjo vode zagotavljati država, občina pa mora opremiti kopališča vsaj z informativnimi ali opozorilnimi tablami, sanitarijami in smetnjaki. Takšnih voda oziroma območij ob njih je v Sloveniji 48, že prihodnje leto pa bi se jim lahko pridružilo Velenjsko jezero.
Voda primerna že več let
Leta 1994 je termoelektrarna v jezero prenehala izpuščati vode iz transporta pepela. Še leta 1995 je alkalnost jezerske vode znašala več kot 11, priporočena vrednost za kopalne vode pa je med 6 in 9. Ker pa so analize jezerske vode pri čolnarni vrsto zadnjih let, tudi lani in predlani, znotraj priporočenih vrednosti, je občina za čas kopalne sezone inštitutu Erico spet naročila monitoring. Podatke o kvaliteti vode sproti objavljajo na občinski spletni strani, pri čolnarni ob jezeru ter v recepciji kampa Jezero. Ker voda izpolnjuje pogoje po uredbi o kopalnih vodah, pa bo občina zaprosila Arso, da Velenjsko jezero uvrsti na seznam kopalnih voda. Emil Šterbenk je ob tem povedal, da Velenjsko jezero naseljuje že okoli 30 vrst rib in drug vodni živelj.
Jezero kot priložnost
Velenjsko jezero je nastalo po drugi svetovni vojni zaradi rudniških ugreznin po izkopavanju lignita. Z 1,5 kvadratnega kilometra površine in 5 kilometri obale je približno tako veliko kot Blejsko jezero in premore skoraj 34 milijonov kubičnih metrov vode. Napajata ga neoporečna potoka Lepena in Sopota, toda vse do sredine devetdesetih let ga je onesnaževala voda za transport pepela iz elektrarne, potem pa je elektrarna s posodobitvijo onesnaževanje prekinila. Odtlej se voda izboljšuje, Velenjsko jezero pa je ena izmed pomembnejših razvojnih možnosti Šaleške doline. Tudi zato je obrežje, po zaslugi sodelovanja med občino in premogovnikom, že danes dobro opremljeno s turistično in športno infrastrukturo. Ob jezeru so urejene poti za sprehode, tek ali kolesarjenje, možen je najem jadralnih desk, jadrnic, kajakov in kanujev. V bližini so gostinski obrati, veliko otroško igrišče in Bela dvorana s teniškimi grišči in fitness centrom.
Na območju Velenjskega jezera ter jezer Škale in Družmirje so bila potopljena nekdanja naselja, na bregove Velenjskega jezera pa se ljudje vračajo k vodnim športom, h kampiranju in prireditvam, kakršna je Festival Pike Nogavičke, na bregu stoji športna Bela dvorana.
V čakanju na morebitno uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda mestna občina pri čolnarni zadnja leta skrbi za urejenost plaže, stranišč in kabin ob njej. Morda bodo kmalu izginile danes še obvezne table, da je kopanje dovoljeno le na lastno odgovornost.
