Ekspresno o odškodninah za opeharjene varčevalce LB

Ljubljana – Zadnji trenutek bodo o 385-milijonskem povračilu deviznim varčevalcem izpostave Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu odločali poslanci na seji, ki se začenja danes. Z zakonom, ki bo odpravil krivico, storjeno ob osamosvojitvi, se mudi.

»Preprečiti je treba težko popravljive posledice za državo,« je generalni sekretar vlade Darko Krašovec pred tednom pojasnil vodjem poslanskih skupin, zakaj predlaga vlada ekspresno odločanje o zakonu o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Poslanci bodo o poplačilu odškodnin v odboru za finance prvič razpravljali danes dopoldne. Na koncu redne seje zbora, ki se bo začela opoldne, pa bodo zakon, če ne bo zapletov, že dokončno potrdili. Po načrtih bo zadnje glasovanje o 385 milijonov evrov težkem zalogaju čez teden. Krašovec je poslance opozoril, da če odškodnin ne določijo do srede prihodnjega meseca, bo evropsko sodišče za človekove pravice odmrznilo tožbe še 8000 varčevalcev iz Hrvaške in Bosne proti državi, kar bo stalo še krepko več. Postopke so sodniki zamrznili julija lani, ko so v zadevi Ališič in drugi proti državam naslednicam nekdanje SFRJ v končni pilotni sodbi presodili, da sta Slovenija in Srbija kršili pravico do varstva premoženja, in državama dali leto časa, da sami uredita povračila deviznim varčevalcem. Ob osamosvojitvi je slovenska država prevzela jamstva nekdanje federacije za vse devizne varčevalce na svojem ozemlju, torej tudi za tiste, ki so varčevali pri bankah s centralami v drugih republikah. Zavrnila pa je izplačilo varčevalcem izpostav Ljubljanske banke (LB) v Zagrebu in Sarajevu. Sodba evropskega sodišča, da mora država poplačati tudi te varčevalce, je dokončna in pravnomočna.

O krivcih hkrati ali ločeno

»Vprašanje odgovornosti vložite kot ločeno temo,« je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) odgovoril, ko je Jože Tanko predlagal, da bi se državni zbor, ko bo odločal o odškodninah, pogovorili tudi o odgovornosti. Po Brglezovi oceni bi združevanje določanja odškodnin z dilemami odgovornosti lahko škodilo kredibilnosti države. Pri razpravi tudi o odgovornosti, še posebej ker je država leta 1994 sprejela ustavni zakon, s katerim je ob LB ustanovila NLB, SDS vztraja. Predlaga dopolnilo, ki bo danes pred poslanci, po katerem bi morala vlada v 30 dneh po sprejetju zakona o odškodninah pripraviti poročilo o odgovornosti politikov in državnih organov za neizplačane vloge deviznih varčevalcev v drugih republikah. Kot so v preteklosti opozarjali kritiki, je bila največja banka v državi ob ugled v sosednjih državah, ker se je takrat odrekla varčevalcem.

Kako in kdaj vračati

Predlog zakona določa, kako bo LB izpolnila obveznosti do deviznih varčevalcev v podružnici Sarajevo in Zagreb. Z zakonom bo država (ki je tudi lastnica LB) ob povračilu vlog na dan 31. decembra 1991 varčevalcem poravnala tudi šestodsotne obresti za leto 1992, za čas od leta 1993 do konca leta 2015 pa 1,79-odstotne obresti.

Vloge za izplačilo odškodnin bo država preverjala po posebnem postopku, ki ga določa zakon. Da bi vsa preverjanja lahko izvedli, bo moral nasledstveni sklad zaposliti okrog 30 oseb. Temelj za odločanje o odškodninah bodo podatki, ki so jih iz podružnice LB v Zagrebu že pridobili, postopki za pridobitev podatkov o konkretnih varčevalcih in njihovih prihrankih v Sarajevu še potekajo in rezultata za zdaj ni mogoče napovedati, opozarja vlada.

Vloge za vračila deviz in poplačilo obresti bo možno oddati decembra, odločba bo morala biti izdana najpozneje tri mesece po prejemu popolne vloge, izplačane obresti pa v Sloveniji ne bodo obdavčene. Za vzpostavitev organizacijske strukture za poplačilo odškodnin je letos v proračunu načrtovan milijon evrov, še 384 milijonov pa bo vključenih v proračun za prihodnji dve leti, je napovedala vlada.