Tiskane izdaje
Radenci - "Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota je iz okoljskega vidika nesprejemljiv (ocena D)", je povzetek povzetka okoljskega poročila, ki ga je po naročilu Dravskih elektrarn izdelal Vodnogospodarski biro Maribor in ga konec decembra predal ministrstvu za okolje in prostor. Ker poročilo še ni potrjeno, uradno javno še ni dostopno.
Ministrstvo za okolje in prostor bo namreč do konca januarja še zbiralo pisna mnenja o poročilu od vseh vpletenih ministrstev in organizacij in v začetku februarja oblikovalo skupno mnenje in šele takrat bo znano, ali bo to ostalo negativno ali ne, pravijo na ministrstvu. Toda okoljevarstveniki že napovedujejo, da drugačno kot negativno ne more biti.
"Da bo okoljsko poročilo negativno in da bo načrtovana gradnja hidroelektrarne nesprejemljiva, smo vedeli že od vsega začetka izdelave okoljskega poročila, saj so negativni vplivi HE na rečne ekosisteme in s tem na podtalnico že znani tako iz Slovenije kot iz tujine. Trenutno nevladne organizacije, ki smo stranski udeleženci v postopku, pregledujemo okoljsko poročilo, na katero bomo tudi podali pripombe. O kakovosti okoljskega poročila je še težko govoriti, saj ga še nismo natančno pregledali, opazili pa smo že nekaj pomanjkljivosti. Zagotovo pa bo okoljsko poročilo ostalo negativno," nam je dejala Andreja Slameršek, ki je pri okoljevarstveni organizaciji WWF koordinatorica akcije Rešimo Muro!.
Podobnega mnenja je tudi predsednik zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič, "S takšnim okoljevarstvenim poročilom se potrjujejo naša pričakovanja in opozorila, da elektrarne za Muro niso sprejemljive. Smo pa mnenja, da bi morale biti ocene (ne)sprejemljivosti za nekatera področja še strožje, na primer pri vplivih na podzemne vode v okolici predvidene zajezitve."
Iz Dravskih elektrarn Maribor so nam potrdili, da informacija o negativnem okoljskem poročilu "drži za fazo v kateri se trenutno nahaja projekt HE Hrastje Mota." Ob tem so opozorili, da na MOP sledijo naslednji postopkovni koraki in da obstaja možnost, da bi sprejemljivost vplivov izgradnje elektrarne na okolje in naravo lahko zagotovili z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi, kot so izvedba nadomestnih habitatov. Sicer pa v DEM ne vztrajajo več na osmih elektrarnah, za kolikor so leta 2005 dobili koncesijo, ampak so predlagali, da MOP koncesijski akt spremeni tako, da bi na Muri zgradili le naprave z močjo do 55 megavatov, torej dve takšni, kot jo načrtujejo v Hrastju Moti.
Iz okoljskega poročila izhaja, da bi gradnja hidroelektrarne najslabše (ocena D - bistven vpliv) vplivala na hidromorfologijo in na ekološko stanje površinskih voda ter na naravo - na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe na občutljivem območju Natura 2000. Prav za slednje področje so sestavljalci poročila zapisali, da ukrepi za omilitev škodljivih vplivov gradnje in delovanja elektrarne na stanje in obseg kvalifikacijskih živalskih in rastlinskih vrst, habitatnih tipov in podrobnih varstvenih ciljev niso možni. "Z vidika predpisov o varstvu območij Natura 2000 bi bilo poseg mogoče umestiti v prostor le v primeru, če bo izkazana prevlada drugega javnega interesa (na primer javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov) nad javno koristjo ohranjanja narave." To pa je že politična in ne več strokovna odločitev.
