Elektronske sveče še večji križ kot navadne

Trbovlje – Ob dnevu spomina na mrtve Slovenci na grobovih še vedno prižgemo milijone sveč. Čeprav država in humanitarne fundacije pozivajo k opustitvi te navade, v jeseniškem Plastkomu, enem od dveh predelovalcev industrijskih surovin pri nas, pravijo, da sveč ni nič manj. Poleg tega opozarjajo na paradoks, ki mu sami niso kos, država pa zanj noče slišati. Imenuje se elektronska sveča.

»Elektronsko svečo pri nas promovirajo kot ekosvečo. V resnici promovirajo nekaj, kar se ne da predelati. To je zavajanje, ki ga dopušča celo zakonodaja, za katero trdim, da je obrnjena na glavo,« ni skrivala ogorčenja Mojca Korbar, direktorica Plastkoma. Po njenih podatkih je v Sloveniji še vedno narejenih okrog 6300 ton sveč na leto, dve predelovalni podjetji pa jih predelata okrog 2500 ton.

V primerjavi s parafinsko svečo, ki jo je mogoče predelati v 99 odstotkih, pride pri elektronski sveči v poštev za recikliranje zgolj desetina materiala oziroma samo pokrovček iz polipropilena. Elektronskih sveč Slovenci pokupimo okrog dvajset odstotkov. Irena Prezelj iz ljubljanskega Svečarstva Prezelj s 75-letno tradicijo pritrjuje, da je elektronska sveča vse večja konkurenca navadni: »Oglašujejo jo kot ekološko, traja dlje časa, a naredi tudi več škode okolju, zato globalnega izračuna v resnici ni.« Razmerje med elektronsko in navadno svečo je 1 : 25. Toliko navadnih sveč bi morali prižgati, če bi hoteli, da svetijo tri mesece skupaj, kolikor sveti elektronska.

Plastika samo za sežig

»Z elektronskimi svečami imamo samo stroške,« pravi Korbarjeva. Plastika, iz katere je narejena, je primerna zgolj za sežig, ki ga mora predelovalec plačati, in to 200 evrov za tono. Plastkom je letos oddal v sežig 12.340 kilogramov plastike od elektronskih sveč. Isti primer je z baterijami: odstranitev tone baterij stane od 500 do 600 evrov. Na problematiko je Plastkom okoljsko ministstvo opozoril že nekajkrat, a brez uspeha: »Očitno smo premajhni, da bi kaj dosegli.«

Slovenci smo še pred petimi leti v povprečju prižgali 23 milijonov sveč na leto ali dvanajst vsak, slovenski proizvajalci pa so jih dali na trg 10.000 ton, za katerimi je ostalo 4000 ton odpadkov. Več so jih prižgali le Avstrijci in Poljaki.

Komunalna podjetja že od začetka oktobra pozivajo ljudi, naj odpadne sveče odlagajo v posebej označene zabojnike na pokopališčih, saj da so koristna surovina, pri kateri lahko reciklirajo tri četrtine materialov: plastično ohišje, ostanki parafina in kovinski pokrovček.

Pred dnevom spomina na umrle se že nekaj let vrstijo tudi pozivi okoljskega ministrstva k čim manjšemu onesnaževanju, kar pomeni k manj prižganim svečam. Izračunali so, da v povprečju vsaka tona odpadnega materiala sveč zavzame kubični meter prostora. Če bi odpadek odložili na površino, veliko 25 kvadratnih metrov, bi stolp smeti segal kar štirideset metrov v višino.

Namesto za mrtve za pomoči potrebne žive

Tudi ekološko-humanitarna akcija Manj sveč za manj grobov, ki bo letos prvič omogočila prižiganje virtualne ali tako imenovane SMS-sveče, pred osmimi leti ni imela ravno velike podpore. Zagorjan Primož Jelševar, pobudnik akcije, ne skriva zadovoljstva, da vsako leto prispevajo delček k manjši porabi sveč tudi v fundaciji Svečka. Pravi, da pretirano okraševanje grobov ni le velika obremenitev za okolje, ampak je tudi zgrešena naložba, saj je denar bolje nameniti za nakup medicinskih pripomočkov ter za zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih.

Več kot tristo prostovoljcev iz 99 organizacij bo na stojnicah, ki bodo od jutri do ponedeljka postavljene na pokopališčih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Dobrepolju, Mariboru, Velenju, Šmartnu ob Paki in Savi, nagovarjalo obiskovalce, naj namesto sveče za pokojne prispevajo za pomoči potrebne žive. V zameno za svečo se bodo lahko spominu pokojnih poklonili z zastavico sočutja. Doslej so tako zbrali že več kot 120.000 evrov. SMS-svečko je mogoče prižgati s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo SVECKA na 1919.

»Verjamem, da bo odziv na možnost darovanja prek poslanega sporočila SMS dober, hvaležno pa nam bo tudi okolje,« pravi Jelševar. Geslo akcije ostaja geslo Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.