Ena sanacija končana, deset jih je še v vrsti

Pristojni so zatrdili, da zemlje s preseženimi mejnimi vrednostmi arzena niso vozili na območje hudinjskega vrtca.

čet, 07.12.2017, 09:00

Celje - Dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je včeraj potrdila, kar so opozarjali starši, a jih več mesecev nihče ni resno upošteval: da so se otroci nekaj let igrali na industrijskih odpadkih. Dodala je, da so zdaj vse vrednosti težkih kovin pod mejnimi vrednostmi in da je zemlja povsem neonesnažena.

Starše je pred dobrim letom razburilo, ko so ob vrtcu našli koščke žlindre. Z občine so takrat odgovarjali, da vzgojiteljice žlindre niso opazile. Šele vztrajnost staršev, ki so sami naročili analize, je pomagala, da je občina vendarle sanirala igrišče. Dr. Helena Grčman je včeraj pojasnila, da je bila zamenjava zemlje nujna. V tleh vrtca, ki so ga pred tremi leti zgradili z evropskimi sredstvi, je bilo do 2160 mg/kg suhe snovi svinca (kritična vrednost: 530), do 30.300 mg/kg cinka (kritična vrednost: 720), kadmija do 2860 mg/kg (kritična vrednost: 12) in arzena do 301 mg/kg (kritična vrednost: 55).

Odkopali so pol metra zemlje, vgradili tamponsko cono, ki preprečuje, da bi težke kovine prehajale v višje plasti, je pojasnila Grčmanova. Najtežji oreh je bil izbor nove zemljine: »Umetno pripravljeni substrati lahko vsebujejo tudi komposte komunalnih odpadkov in čistilnih naprav, v njih pa so lahko koščki mikroplastike, tudi zdravil, a ima taka zemlja še vedno certifikat. Prednost tako dajem naravnim tlom. Je pa pridobitev take zemljine vedno problem!«

Kaj je z arzenom?

Ko so starši med sanacijo zahtevali vpogled v dokumentacijo, so v vmesni analizi septembra odkrili, da je v novi zemlji presežena mejna vrednost arzena. Občina na vprašanja ni odgovarjala, češ da čaka na poročilo fakultete. Ta je dala nekaj odgovorov, a najpomembnejšega, ki bi starše pomiril takoj, je Grčmanova prvič izgovorila šele včeraj, in sicer da zemlja s preseženimi mejnimi vrednostmi arzena v hudinjski vrtec sploh ni prišla. Pojasnila je, da ima območje, od koder so zemljo pripeljali, na enem delu lapornata tla, na drugem delu peščena. Na peščenih tleh je bilo arzena več, zato so izvajalcu naročili, da je zemljo nalagal z lapornatega dela. Prepeljanih je bilo 70 kamionov, zato je bil nujni kontrolni monitoring, ki je dokazal, da zemlja nima niti preveč arzena niti ni kisla, je pojasnila Grčmanova.

Premalo deponij za odlaganje odpadkov

Zakaj niso tega tako pojasnili že septembra, tudi v dodatnih odgovorih, ki so jih pošiljali, tega namreč ni bilo omenjenega, je dejala, da so to staršem povedali pozneje na roditeljskem sestanku. Mati Nadja Romih je pomirjena: »Analizo je opravil akreditirani laboratorij, ki je zame edini merodajen. Srčno pa upam, da v primeru drugih vrtcev to ne bo trajalo toliko časa.«

Čeprav je to bila v zadnjem letu ena najodmevnejših zgodb o celjski okoljski problematiki, predstavniki občine na včerajšnji novinarski konferenci na vprašanja niso odgovarjali, saj da je bila ta namenjena le predstavitvi poročila, vodstva občine z županom na čelu na Hudinji ni bilo. Vprašanj pa je še veliko. Med problemi, ob katere bo občina kmalu trčila, bo vprašanje, kam z odkopano zemljo, kot je opozorila Grčmanova: »Nimamo deponij za varno odlaganje odpadkov, ministrstvo bo moralo najti odgovor, kam bo odložena zemlja. Ker odkopana zemlja, ki ob odkopu postane odpadek, ni nujno onesnažena. Rodovitna zemlja pa se preprodaja na črnem trgu.«

Prijavi sovražni govor