Tiskane izdaje
Za 3,2 milijarde evrov naložb
Strategijo, ki jo je vlada sprejela 29. oktobra letos, je v grobih obrisih predstavil Tilen Smolnikar, vodja energetske prenove stavb na ministrstvu za infrastrukturo. Poglavitni vzvod za to, da bi ustrezno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, je prav energetska prenova stavb, saj ima obstoječi stavbni fond, v katerem porabimo dobro tretjino vse energije, največji potencial za doseganje energetskih prihrankov.
Stavbni fond obsega 89,1 milijona kvadratnih metrov površin (71 odstotkov stanovanjski sektor, 18 odstotkov zasebni storitveni in 11 odstotkov javni sektor). Od tega bo treba prenoviti 34 odstotkov površine nestanovanjskih in okoli 40 odstotkov stanovanjskih stavb.
Do leta 2020 predvideva strategija energetsko prenovo 2,9 milijona kvadratnih metrov stanovanjskih stavb, 1,8 milijona kvadratnih metrov javnih stavb ter 333.000 kvadratnih metrov stavb v storitvenem sektorju. Skupno bodo te naložbe stale 3,2 milijarde evrov, največ, 2,3 milijarde evrov, v stanovanjske stavbe.
Več tisoč novih zaposlitev
Vlada ocenjuje, da bo večino obnov stanovanjskih nepremičnin spontanih, financirali naj bi jih lastniki ob pomoči nepovratnih in povratnih sredstev Eko sklada v višini okoli 50 milijonov evrov na leto.
Pri obnovi poslovnih stavb bo moč črpati sredstva evropska kohezijska sredstva v višini 91 milijonov evrov, s katerimi razpolaga gospodarsko ministrstvo, oživili naj bi energetsko pogodbeništvo, del denarja pa bi dobili iz Eko sklada.
Javni sektor bo za obnovo potreboval 415 milijonov evrov. Na dosegu je 115 milijonov nepovratnih in 50 milijonov povratnih kohezijskih sredstev, preostanek pa bo treba zbrati z energetskim pogodbeništvom in iz proračuna. Razmerje med nepovratnimi kohezijskimi sredstvi in zasebnim kapitalom naj bi bilo 40-60.
In kaj bodo prinesle naložbe v energetsko obnovo? Neposredno med 3000 in 4600 novih delovnih mest, posredno pa 5700 do 7700 delovnih mest, povečanje BDP za 0,89 odstotka na leto, prihranek končne energije za 1,509 GWh do leta 2020 ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 58 odstotkov do leta 2020 (glede na leto 2005).
Za letos dovolj denarja za subvencije
Eko sklad bo imel v financiranju energetske sanacije stavb pomembno vlogo. Kot je povedal njegov direktor Hinko Šolinc, bo sklad s pozivom vsako leto ponudil do 8 milijonov evrov kreditov za energetsko sanacijo eno in večstanovanjskih stavb, ne glede na lastništvo, in 28 milijonov evrov nepovratnih subvencij.
Takšno financiranje pravzaprav že teče. Letos so za razliko od preteklih let vsi pozivi še odprti, denarja bo po Šolincu dovolj za vse prosilce. Za prihodnje leto bodo razpisali subvencije že januarja, za kredite pa tekom leta, da bodo sredstva ves čas na voljo.
Med vsebinskimi spremembami je Šolinc omenil to, da bodo pri večstanovanjskih stavbah spodbujali celovito prenovo. Še vedno bo sicer mogoče dobiti subvencijo zgolj za en ukrep, a delež spodbude bo večji, če bodo na primer lastniki poleg ovoja obnovili tudi streho in ogrevalni sistem. Samo na primer nova fasada namreč ne omogoča optimalnih prihrankov energije. Do subvencij bodo v prihodnje poleg fizičnih oseb upravičeni tudi stanovanjski skladi, ne glede na pravno obliko, saj bo tako laže zagotoviti zadostno soglasje za obnovo.
Že zdaj so javni pozivi pisani tako, da se večina subvencij giblje med 20 in 25 odstotkov investicije, socialno ogroženi pa z ustreznimi dokazili lahko pridejo do 100-odstotne subvencije. Taka ureditev ostaja tudi v prihodnje.
Poleg tega bo Eko sklad prihodnje leto objavil tudi poziv za subvencije in posojila za novogradnje trajnostnih stavb. S tako potezo je pred leti spodbudil gradnjo osmih lesenih vrtcev, pričakovati je, da bodo občine spet prijavile gradnjo podobnih objektov - vrtcev, šol, zdravstvenih domov - iz naravnih materialov.
Upravnik, ki je tudi kreditor
Največji slovenski upravnik SPL ima obsežno bazo podatkov o vzdrževanju stavb in izkušnje s financiranjem oziroma črpanjem javnih sredstev v ta namen. Generalni direktor SPL Franc Props je pojasnil, da so zaradi težav z zapiranjem finančne konstrukcije razvili novo storitev, financiranje energetskih prenov. Lastnikom, ki jim zaupajo v upravljanje svojo lastnino, a sami nimajo dovolj sredstev v rezervnem skladu, pomagajo pridobiti bančne kredite, del potrebnega zneska pa jim posodijo sami.
V zadnjih dveh letih je SPL prenovil več kot 100 stavb. Lani so na Eko sklad prijavili 25 projektov in črpali skoraj 200.000 evrov subvencij, letos pa so prijavili 60 projektov in počrpali 700.000 evrov suvencij.
