Tiskane izdaje
Kočevje - Med petimi energetsko najbolj potratnimi stavbami, ki so v lasti občine Kočevje, so štiri osnovnošolske stavbe in ena vrtčevska enota. Zanje bodo do konca meseca pripravili dokumentacijo, s katero bodo kandidirali na razpisu ministrstva za infrastrukturo.
Občina Kočevje se bo javila na prvi rok za odpiranje vlog javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki je 2. novembra. Če bo uspela, bo dobila nepovratna sredstva za sofinanciranje sanacij energetsko potratnih stavb, njen strošek pa bo le DDV.
Spisek energetsko najbolj potratnih stavb v občini Kočevje so povzeli po lokalnem energetskem konceptu, kjer so na prvih mestih stavbe OŠ Ob Rinži, obe stavbi OŠ Zbora odposlancev, to je v Gaju in Bračičeva šola, OŠ Ljubo Šercer in stavba vrtčevske enote Ostržek. »Objekta OŠ Ob Rinži in OŠ Zbora odposlancev v Gaju imata po 5.000 kvadratnih metrov in spadata med velike projekte, ostali pa so manjši, saj imajo manj kot 1000 kvadratnih metrov,« pravi Igor Mihelič, ki je sodeloval pri pripravi projekta.
Stavbe so energetsko neučinkovite, ker imajo porabo od 250 do 330 kWh na kvadratni meter, s sanacijo pa bi porabo energije zmanjšali za tri do štirikrat. »Naš cilj je, da bi porabo v teh zgradbah zmanjšali na manj kot 80 kWh, tako kot zahteva razpis, oziroma bi s posegi dosegli še boljšo učinkovitost,« pravi Mihelič. Cilj razpisa pa ni narediti vrhunsko pasivno hišo, dodaja sogovornik, ampak z razumnimi vlaganji zmanjšati porabo energije do sprejemljivega nivoja.
»Po sedanjih grobih ocenah bi za sanacijo vseh petih stavb rabili 5,7 milijona evrov, od tega bi občina morala prispevati 1,3 milijona evrov,« pravi kočevska podžupanja Lili Štefanič. Za največji stavbi, OŠ Zbora odposlancev in OŠ Ob Rinži, bi rabili po 2,2 milijona evrov, za stavbo Ostržka 510.000 evrov, za Bračičevo šolo 400.000 evrov in preostanek za OŠ Ljubo Šercer.
Stavbe bi toplotno izolirali, zamenjali okna in vrata, sanirali strehe, vgradili sončne kolektorje za sanitarno vodo, v OŠ Ob Rinži bi postavili kotlovnico na lesno biomaso. Ostale stavbe - izjema je stavba v Gaju, ki je že priklopljena na sistem daljinskega ogrevanja - pa bi priključili na daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. »Do konca meseca bodo opravljeni podrobnejši energetski popisi, idejne zasnove sanacije, popisi del in izdelani investicijski programi,« pravi Lili Štefanič.
Igor Mihelič dodaja: »Po teh sanacijah bodo šole seveda prihranile denar za energijo. Obenem pa je pomembno, da se bo zaradi zamenjave energentov, kjer bodo v teh javnih stavbah začeli uporabljati lokalne energente, to je lesno biomaso, denarni tok obrnil v lokalno ekonomijo.«
