Eno leto za ureditev področja, tudi financiranja
Več kot 62 odstotkov vseh udeležencev referenduma o noveli o dolgotrajni oskrbi je potrdilo rešitev sedanje vlade, ki so ji volivci zaupali, da bo v enem letu pripravila ustrezno ureditev dolgotrajne oskrbe.
»Volivci so imeli na izbiro Slovenijo preteklosti, kakršno smo videli zadnji dve leti in Slovenijo prihodnosti, Slovenijo upanja, optimizma, gradnje,« je ob objavi prvih izidov strnil minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. Po njegovi oceni je dobro, da je bila izglasovana njihova novela, »saj bodo domovi za starejše dobili dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo lažje preživeli zimo«. »Dobro je, ker omogoča vsem oskrbovancem, da ohranijo raven pravic, ki jih uživajo, in dobro, ker je dalo vladi zeleno luč, da dolgotrajno oskrbo vzpostavimo tako, kot si oskrbovanci in konec koncev vsi, ki jo bomo nekoč potrebovali, zaslužimo,« je dejal Mesec.
Pomoč v skupnosti bi morala biti cenejša
»Ključna usmeritev dolgotrajne oskrbe mora biti skupnostna. Potrebujemo zakon, ki bo premišljeno napisan, in to tako, da bo reševal težave, ki jih imamo zdaj, in da ne bo odpiral novih,« meni dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo UL. Zakon mora enakovredno omogočati dostop do pomoči vsem, ki jo potrebujejo in ko jo potrebujejo. »Čeprav se 20 let čaka na krovni zakon, ne moremo reči, da na tem področju ni bilo nič narejenega. Veliko smo razvili, le da to ni bilo pod enim zakonom,« meni Jana Mali, a enoletni zamik za uveljavitev zakona nikakor ne more biti izgovor, da se stvari ne bi razvijale. »Za nekoga, ki je v stiski in zdaj potrebuje pomoč, je tudi en mesec zelo dolga čakalna doba. Morali bi odpraviti anomalije, ki se dogajajo, da so tako nemogoče dolge čakalne vrste za domove, pomoč na domu in dnevno varstvo.«
Zakon bo moral, po njenih besedah, jasneje opredeljevati, kako, tudi s finančnimi sredstvi, se bodo razvijale nove storitve, inovativne metode in vrste pomoči v skupnosti, ki bodo enakovredno vključevale zdravstveni in socialni vidik življenja, skladno s potrebami ljudi, da bodo ti lahko, kolikor je mogoče, dolgo živeli v domačem okolju.
»Institucionalna oskrba je samo en del dolgotrajne oskrbe, v svetovnih usmeritvah je namenjena zgolj petim odstotkom starejših od 65 let. Vsi drugi so v skupnosti in tam potrebujejo podporo,« je dejala sogovornica. Zdaj je pri nas institucionalna oskrba manj draga, kot je pomoč v domačem okolju. »To moramo spremeniti. Pomoč v skupnosti bi morala biti cenejša. Smo ena redkih evropskih držav, kjer je ceneje iti v dom.« Prav tako bi moral zakon reševati tudi kadrovsko podhranjenost na tem področju, ki je povezana z razmeroma nizkim vrednotenjem skrbstvenega
dela.
V predreferendumski kampanji je bilo po njegovem mnenju veliko zmede, ker je novela zakona tehnična in polna podrobnosti. »Mislim, da je bilo ljudem težko povedati, kaj natančno se bo zgodilo, če bo sprejeta ena ali druga možnost. Ne glede na vse, kar je počela opozicija, kar so počeli predlagatelji referenduma, mislim, da bo rezultat pokazal, da ljudje razumejo, kdo ruši in kdo gradi,« je ocenil koordinator Levice.
Zamik uveljavitve v dveh točkah
O čem se je odločalo? Z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi je sedanja vlada zamaknila uveljavitev tistih določil zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela Janševa vlada decembra lani ter se nanašajo na pravice v institucionalni oskrbi in za oskrbovalca družinskega člana. Na vse druge, ki potrebujejo pomoč oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, referendumski izid ne vpliva, saj je bilo že prvotno predvideno, da bodo členi, ki urejajo pravice v domačem okolju in pravice do denarnega prejemka, začeli veljati šele leta 2024.
»Na teh referendumih ni zmagovalcev. Ljudje zaradi rezultatov niso nič pridobili, bodo pa številni zaradi slabih vladnih zakonov pridobljene pravice izgubili,« je po tem, ko je bilo jasno, kakšna je volja večine, komentiral Zvone Černač, poslanec SDS, predlagateljice referendumov. »Največ bodo izgubili najšibkejši, starejši, invalidi, tisti, ki potrebujejo pomoč drugih, ker se jim najmanj za leto dni zamikajo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetega v času prejšnje vlade,« je prepričan Černač, ki je predstavnike sedanje vlade obtožil lažne propagande in manipulacij. »Ljudi so strašili z izgubo pravic, zato so nekateri verjetno glasovali celo v lastno škodo, zaradi lažne propagande vladnih strank so menili, da so glasovali za ureditev področja, dejansko pa so o slabem vladnem zakonu, ki pravice blokira,« je dejal Černač.
- Volivci so potrdili zamik uveljavitve prvotnega zakona o oskrbi.
- Na druge, ki potrebujejo pomoč pri oskrbi, referendumski izid ne vpliva.
Čeprav se bo ureditev dolgotrajne oskrbe najbolj neposredno na ravni vsakdanjega življenja prej ali slej dotaknila največjega deleža prebivalcev, je bila v kampanji deležna manjše pozornosti. »To je splošen odnos do starejših, ki se jih odriva na rob družbe,« je kritična Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti – združenja za dostojno starost. Bila je med tistimi, ki so se zavzemali za rešitev, ki jo je včeraj podprla večina. »Želimo dobre storitve dolgotrajne oskrbe, ki bodo izvedljive in bodo dostopne čim širšemu krogu ljudi,« je utemeljila predstavnica civilne družbe. Med nerešenimi vprašanji je vzpostavitev vira financiranja. »Novi steber socialnega zavarovanja pa pomeni usklajevanje med socialnimi partnerji, kajti treba se je dogovoriti, kdo in koliko bo prispeval. In tega oreha na žalost še nihče ni strl.«
