Tiskane izdaje
Kot je za Delo pojasnil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, podrobno spremljajo razvoj dogodkov, sam osebno pa kot minister podpira notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP). Spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov na Koroškem po njegovem terjajo ukrepanje.
V povsem napačno smer
Minister Erjavec je dejal, da so v zadnjem času vzpostavili odlično sodelovanje s koroškim glavarjem Petrom Kaiserjem, prav tako je znova zaživel skupni odbor Slovenija-Koroška, ki je omogočil zagon številnih projektov, tako da so bili medsebojni odnosi na visoki in dobri ravni.
Kot je pojasnil Erjavec, mu je Kaiser pred letom dni omenjal, da bodo spreminjali deželno ustavo in da v njej nameravajo definirati status slovenske manjšine v pozitivnem smislu. »Zdaj pa lahko na podlagi zadnjih informacij ugotovimo, da je šel njihov projekt v povsem napačno smer. Vidimo, da hočeta ljudska in svobodnjaška stranka spremembo deželne ustave izkoristiti za zniževanje standardov za slovensko manjšino. To ni dobro in to obsojam,« je povedal Erjavec.
O notifikaciji avstrijske državne pogodbe, ki je bila podpisana 15. maja 1955 pod pokroviteljstvom zasedbenih sil ZDA, ZSSR, Francije in Velike Britanije, je Erjavec dejal, da podpira pobudo podpredsednika državnega zbora Primoža Hainza. Ta je v pismu predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu danes predlagal, da bi o pobudi za začetek postopka notifikacije ADP na prvi seji kolegija razpravljali in odločali kar vodje vseh poslanskih skupin strank.
»Podpiram jo tudi kot zunanji minister, vendar se bo treba o tem najprej pogovoriti v koaliciji, vlada se bo do tega morala opredeliti, sestali se bomo s slovensko manjšino, nato pa bomo videli, v katero smer bomo zapeljali vse skupaj. Osebno menim, da bi bilo treba dati močno sporočilo Avstriji. Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnavajo slovenski podjetniki v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji, in glede na dogajanje na Koroškem osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo,« je dejal Erjavec.
Brglez proti prehitrim reakcijam
Drugače se je na Hainzevo idejo in na podobne pozive Združene levice in NSi - ti stranki vladi, ki je za to edina pristojna, predlagata premislek o tem, ali sprožiti postopek notifikacije - odzval predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Občutljivega zunanjepolitičnega vprašanja ne bi smeli zlorabljati za potrebe notranjepolitičnega boja, je sporočil in dejal, da je Slovenija pravno in dejansko naslednica avstrijske državne pogodbe, dolžna je skrbeti za uresničevanje njenega sedmega člena, Avstrijo pa mora opozoriti, da bi bilo kakršnokoli določanje nemškega jezika kot edinega jezika avstrijske Koroške v neskladju z ADP in mednarodnimi konvencijami. Brglez verjame, da bo vlada naredila vse, da zaščiti interese slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, in poziva, da bi se vzdržali prehitrih reakcij, ki bi lahko slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem bolj škodile kot koristile.
Sklic nujne seje odborov za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci o ukinitvi slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem je od predsednikov Jožefa Horvata (NSi) in Ivana Hršaka (Desus) že zahtevala poslanska skupina NSi, ker je v osnutku deželne ustave na avstrijskem Koroškem, ki so ga pripravile stranke v deželnem zboru, omenjen le nemški jezik, iz osnutka pa je bila tudi črtana »enaka zaščita slovenskih in nemško govorečih« Korošcev.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jože Horvat (NSi) je povedal, da bo nujno sejo tudi sklical, bila bi lahko prihodnji teden v sredo. »Upam, da skrita diplomacija deluje in da se v ozadju več dela, kot je videti javno,« pa je o dogajanju in ravnanju vlade dejala predsednica NSi Ljudmila Novak.
