ESČP pritrdilo slovenskemu načinu reševanja težav varčevalcev LB

Slovenija je nekdanjim varčevalcem Ljubljanske banke doslej izplačala okoli 165 milijonov evrov.

Objavljeno
27. april 2017 11.06
Katja Svenšek
Katja Svenšek

Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes kot neprimerno za obravnavo zavrglo tožbo bivšega deviznega varčevalca Ljubljanske banke Sarajevo Vehbije Hodžića proti Sloveniji. Pri sprejemanju odločitve je sodišče dejansko presojalo, ali so ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela na podlagi pilotne sodbe v zadevi Ališić, ustrezni.

V danes objavljeni odločitvi je sodišče presodilo, da Hodžić ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki so mu na voljo, odkar je Slovenija varčevalcem omogočila verifikacijo deviznih vlog. Skupaj z ostalimi, ki so v podobnem položaju, ga je napotilo, da vloži zahtevo za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog.

ESČP je med drugim presodilo, da slovenski zakon o izvršitvi pilotne sodbe v primeru Ališić izpolnjuje zahtevo, da omogoči poplačilo neizplačanih deviznih vlog pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji. Izpolnjuje tudi pogoj, da lahko varčevalci brez orginalnih pogodb na drugačen način dokažejo obstoj in višino svojih nekdanjih deviznih vlog.

»Danes zaključujemo skoraj tri leta zahtevanega in napornega dela, v katero so bili vključeni številni resorji, saj gre za eno najbolj kompleksnih in zahtevnih sodb v zadnjem času. Soočali smo se s številnimi kritikami, predvsem Hrvaške in BiH, vendar sklep priča zase,« s temi besedami pa je sodbo ESČP pospremila visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič. Kot je dodala, odločitev sodišča priča, da je Slovenija vestna izvršiteljica sodb mednarodnih sodišč tudi takrat, ko ji to ni po godu. »V tem kontekstu upamo in pričakujemo, da bodo tudi naše sosede ravnale enako v drugih primerih,« je povedala.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj je po poročanju Slovenske tiskovne agencije ponovil, da je današnji sklep sodišča pomemben z vidika javnih financ in predvsem predvidljivosti. »Pomeni, da dodatnih javnofinančnih tveganj iz morebitnih dodatnih primerov varčevalcev, ki so bili v enakem položaju kot varčevalec Ališić iz prvotne sodbe in zdaj Hodžić, ni. Torej sodišče je jasno povedalo, da so bile obresti določene pravilno in da so postopki, ki smo jih v Sloveniji zastavili za reševanje tega vprašanja, ustrezni.«

Pravni zastopnik dela tožnikov iz BiH Bešlo Mujčin je glede današnje odločitve ESČP v primeru Hodžić za STA dejal, da» ni popolna in pravilna«, ker se ne dotika edinega ključnega odprtega vprašanja - prenesenih deviznih vlog LB Sarajevo v postopku privatizacije v BiH. Kot je poudaril za agencijo, gre za vprašanje, ki je v slovenskem zakonu izključeno iz sheme izplačil, doslej pa ga ni obravnaval niti ESČP niti odbor Sveta Evrope, ki nadzira izvajanje sodb. Meni, da gre za resno pomanjkljivost in da je treba vprašanje nujno rešiti, ker bo sicer prišlo do »novih nepotrebnih tožb na ESČP«. Slovensko uresničevanje sodbe v primeru Ališić je sicer ocenil kot dobro.

Odnos z varčevalci končan, z državami ne

Spomnimo: ESČP je Sloveniji  (in tudi Srbiji) s sodbo v zadevi Ališić sredi leta 2014 naložilo, naj varčevalcem zagotovi poplačilo starih deviznih vlog iz podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu. Sodišče pri tem ni upoštevalo, da je Slovenija po teritorialnem načelu po razpadu nekdanje skupne države že prevzela obveznosti za devizne vloge na njenem ozemlju (ne glede na državljanstvo varčevalcev in ne glede na sedež banke) in da je isto pričakovala od ostalih držav naslednic. Čeprav se Slovenija s sodbo v zadevi Ališić ne strinja, obveznosti, ki jih ji je naložilo sodišče, dosledno izpolnjuje.

Medtem ko eni poudarjajo, da je Slovenija v primerjavi z ostalimi državami naslednicami nekdanje SFRJ v slabšem položaju oziroma, da jo tudi ESČP presoja strožje, želi slovenska politika, kot poudarjajo, jasno pokazati, da spoštuje sodbe sodišč, četudi se z njimi ne strinja. Ali ji bo to pri ostalih odprtih vprašanjih prišlo prav ali ne, bo pokazal čas.

Izplačali že 165 milijonov evrov

Slovenija oziroma Sklad za nasledstvo je doslej upravičencem izplačal že okoli 165 milijonov evrov. Glavnino, natančneje 128,2 milijona evrov, je sklad izplačal 12.400 upravičencem zagrebške podružnice Ljubljanske banke, dobrih 36,5 milijona evrov pa 3400 upravičencem glavne podružnice Sarajevo. Sklad, ki je s sprejemanjem zahtevkov začel decembra 2015, zbiral pa jih bo do konca letošnjega leta, je doslej prejel več kot 30.700 zahtev, odoločil pa v več kot 19.600 primerih. Ugovore na informativne izračune so varčevalci skladu poslali le v 0,8 odstotka primerih.

Odločanje o zahtevkih varčevalcev zagrebške podružnice, ki so doslej poslali prek 16.100 zahtev, se je začelo takoj, v nekdanji sarajevski podružnici, na katero se nanaša 14.600 zahtev, pa zaradi težav pri pridobivanju dokumentacije iz arhivov šele oktobra lani. Že konec lanskega oktobra je sklad kljub temu izdal informativne izračune za varčevalce sarajevske podružnice, prvi med njimi pa so še pred koncem leta prejeli tudi izplačila.

Celotne finančne posledice ureditve tega vprašanja naj bi po vladnih ocenah znašale 385 milijonov evrov, s čimer bi lahko poplačali do 230.000 varčevalcev, vključuje pa znesek – tako glavnico kot obresti, pa tudi administrativne in druge stroške.

Slovenija na ESČP toži Hrvaško

Na ESČP je proti naslednicam SFRJ sicer vloženih 1850 tožb v imenu približno 8000 varčevalcev. Tokratna odločitve ESČP pa je za Slovenijo pomembna tudi zaradi širšega konteksta oziroma v okviru razprav okoli nasledstva, arbitraže ter tudi tožbe proti Hrvaški, ki jo je Slovenija vložila, ker sosednja država že 25 let zagrebški podružnici LB onemogoča izterjavo terjatev do hrvaških podjetij. »Čas je bil, da se Slovenija končno postavi za svoje interese, ne samo z diplomacijo, ampak tudi z uporabo pravnih sredstev,« je septembra lani vložitev tožbe proti Hrvaški – tožbo tvori 26 primerov, »vrednih« 360 milijonov evrov – pospremil minister za pravosodje Goran Klemenčič.