Tiskane izdaje
Strasbourg – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v četrtek zaradi sodnih zaostankov Sloveniji naložilo plačilo odškodnin v 17 primerih. Tako kot v prvem primeru Lukenda oktobra lani je tudi v teh primerih ugotovilo, da je s sodnimi zaostanki kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Pravosodno ministrstvo je napovedalo nove rešitve, po besedah premiera Janeza Janše pa je vlada skušala doseči, da bi bili sodniki, ki nimajo zaostankov, tudi bolje plačani, a je ta rešitev zamrznjena.
Sedemnajst kršitev, Slovenija bo morala plačati odškodnino
Evropsko sodišče za človekove pravice je v 17 primerih ugotovilo, da je prišlo do kršitev Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in Sloveniji naložilo, da mora tistim, ki so to zahtevali, plačati denarno odškodnino.
Sodišče je pri 14 primerih razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen konvencije, ki govori o pravici do poštenega sojenja, ter 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči. Zato jim mora Slovenija v treh mesecih plačati denarno odškodnino.
Podjetju Eucone d.o.o. iz Maribora mora plačati 8000 evrov za nematerialno škodo. Janku Podkrižniku mora plačati 1200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške, Samotu Cmoku 2400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. V primeru Meh (trije tožniki) mora izplačati 2400 evrov za nematerialno škodo in 955 evrov za stroške, Radžifu Kukavici pa 6400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške.
Silvi Kumer mora Slovenija izplačati 3200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Štefanu Cokanu tisoč evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Feliksu Vidoviču 2000 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Marku Kramerju 6400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške.
Marjanu Krašovcu mora izplačati 3200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Branko Dreu pa mora dobiti 1200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Za primer Mulej-Zupanec je sodišče odredilo plačilo 2400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. V primeru Marije Žnidar je razsodilo, da ji mora Slovenija plačati 2000 evrov za nematerialno škodo ter 1000 evrov za stroške.
Zaradi kršenja samo 6. člena omenjene konvencije mora Slovenija plačati odškodnine trem tožnikom - Jožetu Novaku (1500 evrov za nematerialno škodo in 1015 evrov za stroške), Aleksandru Klinarju (4800 evrov za nematerialno škodo in 145 evrov za stroške) ter Cvetku Bauerju (3000 evrov za nematerialno škodo in 150 evrov za stroške). Da ni prišlo do kršitev tega člena, pa je ugotovilo v dveh primerih (Baltič in Žagar).
Pri odločanju pri večini razsodb se je sodišče v Strasbourgu naslanjalo na prvi primer, v katerem je razsodilo glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji - na primer Franja Lukende. Sodišče je v tem primeru 6. oktobra lani razsodilo, da mu mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov izplačati odškodnino za negmotno škodo v višini 3200 evrov in 965 evrov za stroške.
Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.
Janša: Sodni zaostanki pomemben strukturni problem
Kot je dejal premier Janša, so na to, da so sodni zaostanki pomemben strukturni problem, že pred leti opozarjali tuji svetovalci iz držav Evropske unije, a se kljub temu ni še nič premaknilo. Vlada je sicer poskušala, da bi tisti sodniki, ki bolje delajo in ki nimajo zaostankov, bili tudi bolje plačani. "Ta rešitev je zaenkrat zamrznjena," je poudaril Janša in spomnil, da je ustavno sodišče prav v četrtek zadržalo plačno reformo.
Tisti, ki bodo odločali, prevzemajo na svoja ramena tudi vso odgovornost za te sodne zaostanke, za nestimulativen sistem nagrajevanja in končno tudi za odškodnine, ki jih zaradi teh zaostankov plačujejo vsi davkoplačevalci, je dejal Janša v zvezi z razsodbo v Strasbourgu.
Na vprašanje, kaj lahko vlada naredi glede sodnih zaostankov in razsodbe sodišča v Strasbourgu, pa je Janša odvrnil, da gre za stvari, ki so bile in so še vedno pod preprogo. Kot je dejal, gre za neodvisno vejo oblasti, ki bi zagotovo imelo bistveno manj zaostankov, "če bi sodniki, ko gre za njihove plače, bili tako ekspeditivni tudi, ko gre za njihovo redno delo".
Ministrstvo za pravosodje pripravlja zakon za pospešitev sodnih postopkov
Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na sodbo sporočilo, da bo v kratkem vložilo poseben zakon za pospešitev sodnih postopkov in za določitev pravične odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V njem bodo določeni predvsem pospešitveni elementi - s katerim pravnim sredstvom naj pristojni sodni organ (predsednik istega ali višjega sodišča ali poseben sodnik) doseže dejansko pospešitev reševanja zadeve, glede katere se je stranka pritožila ter ureja tudi vprašanje pravičnega zadoščenja za kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - tako odškodnine kot objavo sodbe. V postopkih glede pravičnega zadoščenja naj bi sodelovalo tudi Državno pravobranilstvo - postopek predhodne prijateljske poravnave kot procesna predpostavka za morebitno tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi odškodnine.
