Evrski kovanci varni v časovni kapsuli

Med obnovo zvonika so novomeški frančiškani na vrh shranili sledi današnjega časa.

Objavljeno
20. oktober 2017 22.37
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Novo mesto – Pri prenovi zvonika na župnijski cerkvi svetega Lenarta v Novem mestu so frančiškanski menihi v kroglo pod križem vstavili časovno kapsulo, ki bo Novomeščane nekoč spomnila na dogodke in osebe iz družbenega in političnega življenja, ki so zaznamovali čas v tem delu Dolenjske.

Okolica cerkve je eno veliko gradbišče, saj nameravajo cerkveni dostojanstveniki obnovljena zvonik in ostrešje blagosloviti že prvo nedeljo v novembru. Po besedah patra Tomaža Hočevarja je bilo ostrešje tako dotrajano, da se gradbenemu posegu ni bilo mogoče izogniti, saj bi z odlašanjem obnove lahko v nevarnost spravili številne vernike in obiskovalce tega kulturnozgodovinskega objekta v mestu ob Krki.

Pri tem pa se jim je, kot je dejal pater Hočevar, porodila zamisel, da bi lahko za zanamce shranili nekaj, kar jih bo spomnilo na čas, v katerem živimo. V kroglo pod križem so v nepremočljivo škatlo vstavili zapis o zdajšnjem predsedniku države in novomeškem županu, župniku in predstojniku samostana ter o bratih frančiškanih. Da bodo ljudje čez dobro stoletje ali več vedeli, kakšen denar je bil oktobra 2017 v obtoku, so vstavili še nekaj evrskih kovancev.

Zanamcem so sprva hoteli zapustiti tudi podatek, koliko je bilo treba odšteti za kilogram kruha, a so si premislili in tega niso storili. »Čez sto let ali več, ko bodo spet obnavljali zvonik, denarja bržkone ne bo več, saj bo poslovanje takrat zagotovo potekalo samo še s plastičnimi karticami ali s katerim drugim plačilnim sredstvom,« je povedal pater Hočevar in izrazil obžalovanje, da med obnovo v krogli niso naleteli na noben zapis preteklosti. Obnova zvonika bo stala približno 50.000 evrov, denar bodo prispevali verniki in samostanski bratje.

Pomoč starih razglednic

Novomeški župan Gregor Macedoni je za Delo povedal, da občina podpira projekte, ki izkazujejo odgovorno ravnanje s kulturno dediščino, saj je župnijska cerkev svetega Lenarta arhitekturni simbol Novega mesta, ki povečuje prepoznavnost kraja in predstavlja dodatno privlačnost za obiskovalce.

»V podporo tovrstnim projektom bomo še letos objavili javni poziv, s katerim bomo poskušali nameniti vsaj del finančnih sredstev za akcije zaščite kulturne dediščine,« je napovedal Macedoni.

Zadovoljni z obnovo zvonika so tudi v novomeški enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer je konservatorka Marinka Dražumerič pojasnila, da je bila izvedena rekonstrukcija prvotne oblike neogotskega zvonika na podlagi starih razglednic iz leta 1885. To je ključen prispevek k veduti Novega mesta, saj je bil zvonik, ki so ga sneli, v dekorativnih elementih osiromašen,« je dejala Dražumeričeva.

Obnova zvonika bo stala približno 50.000 evrov, denar bodo prispevali verniki in samostanski bratje. Foto: Bojan Rajšek/Delo

Kot je povedala, so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, natančneje 9. avgusta 1983, ob prekrivanju strehe v kovinskem valju pod križem na zvoniku današnje stoletne cerkve svetega Miklavža v Novem mestu našli spominsko listino o prekrivanju zvonika junija 1878: »Nad najdbo smo bili zelo navdušeni, saj nihče ni ničesar pričakoval. Našli smo zapis o takratnih ljudeh in dogodkih, kar je dokumentarno gradivo in priča nekega časa.«

Dobro stoletje kasneje so v kroglo nad zvonikom stolne cerkve spet vstavili časovno kapsulo s podatki o takratnem času. Pred približno petnajstimi leti so prekrivali tudi cerkev svetega Lenarta v Gotni vasi in tudi v ta zvonik vstavili zapis o obnovi objekta ter nekaj kovancev, ki so najzanesljivejši pričevalci o državi in o vladarjih nekega časa.