Expo – priložnost za dokazovanje v svetu

Portorož – Slovenska izkušnja z nastopom na Expo v Milanu je bil dosežek, ki ga ne bi smeli pozabiti, ampak na njem graditi novo znanje in zamisli za podobne nastope v svetu dokazovanja. Slovenija je premajhna, da bi nehala opozarjati nase in lastno promocijo, zato je že tak nastop vplival (najprej) tudi na lanski rekordni turistični obisk.

Tak je kratek povzetek spoznanj z omizja Expo po Expo, na katerem so na portoroški Turistici, fakulteti za turizem, analizirali izkoriščene in neizkoriščene priložnosti najbližje svetovne razstave do zdaj. Slovenska generalna komisarka za Expo v Milanu je citirala ravnatelja SNG Drame v Ljubljani Igorja Samobora, ki je za Delo ocenil, da je bil Expo kulturni presežek leta 2015, ker se ne ozira v preteklost, ker združuje ljudi in ideje, ker obstaja že več kot 150 let in pomeni eno najsrečnejših oblik multikulturizma. Podiplomska študentka s Turistice Anja Sedevčič, ki je skoraj pol leta preživela na razstavi, je povedala zgodbo ameriške družine, ki si je prav v slovenskem paviljonu premislila, spremenila načrt potovanja po Italiji, odpotovala v Slovenijo, in bila tako navdušena, da se je teden pozneje vrnila v paviljon ter se ji zahvalila za nasvet, da so odkrili takšen turistični biser.

Že lani smo zabeležili skoraj osem odstotkov več obiska italijanskih gostov (7,5 odstotka vseh). Slovenska turistična organizacija (STO) za letos načrtuje petodstotno rast. »Morda nismo pričakovali tako hitrega odziva na trgu, toda uspešen nastop v Milanu je gotovo vplival na lanski rekordni turistični obisk v Sloveniji,« je dejala Jerneja Lampret.

Vseh obiskovalcev Expa je bilo 21 milijonov, slovenskega je obiskalo 1,07 milijona, ameriškega pet milijonov, japonskega 800.000, estonskega pa celo tri milijone. »Naš cilj ni bil spustiti velikega števila ljudi, ampak, kako bo čim več ljudi tudi čim več odneslo iz slovenskega paviljona. Od začetka svetovne razstave, ko se prvi mesec še nismo najbolje znašli, je zato prišlo do treh bistvenih sprememb,« je pojasnila Lampretova. »Odločili smo se za organiziran način sprejema obiskovalcev v skupinah, ki jim je študent dve minuti pojasnjeval, kaj bodo doživeli. Vsakomur smo nalepili zelen srček in šlo je za osebni, fizični stik z obiskovalcem (nalepili smo skoraj 800.000 srčkov). Dodali smo hojo po soli in s tem omogočili edinstveno izkušnjo na razstavi. Ko zdaj gledam učinek te soli, si mislim, kakšne neizkoriščene možnosti imajo tudi v solinah,« je povedala slovenska komisarka.

V paviljonu so organizirali 300 prireditev, obiskalo ga je 70 delegacij, podjetja so vodila poslovne partnerje na obisk ... Poleg turizma so priložnost izkoristili tudi drugi: Duol, Lotrič Meroslovje, Pipistrel, Akrapovič, Postojnska jama, razstava orhidej je ponazarjala, da imamo eno največjih vrtnatrij zaradi termalne vode... Največ so imeli od Expa tisti, ki so znali oceniti, za kakšno razstavo gre, ki so bili proaktivni in so znali privabiti partnerje. Lamperetova je prepričana, da Slovenija ne bi smela manjkati na svetovni razstavi čez pet let v Dubaju, vendar bi se morali začeti nanj pripravljati čim prej in upoštevati številne izkušnje iz Milana. Slovenski paviljon se bo februarja dokončno vrnil iz Italije. Končne odločitve, kako ga bo uporabila slovenska država, še ni, odločitev bi morala biti sprejeta v kratkem, saj v teh dneh potekajo sklepna razmišljanja o tem.