Tiskane izdaje
Ljubljana – Dijaki zadnjih letnikov najverjetneje že vedo, katere fakultete bodo obiskali v petek in v soboto, ko bodo tam informativni dnevi. Vsak podatek bo dobrodošel, ko bodo čez slab mesec morali sprejeti odločitev, kje si želijo nadaljevati izobraževalno pot.
Pri tej izbiri jim lahko pomaga tudi Delova interaktivna aplikacija, v kateri so podatki o vpisu za vse študijske programe od leta 2009 naprej in o zaposljivosti diplomantov s posameznim nazivom.
V interaktivni aplikaciji so z različnimi podatki predstavljeni vsi študijski programi, ki se bodo po javno dostopnih informacijah izvajali v naslednjem študijskem letu. Tako na javnih kot zasebnih visokošolskih zavodih, bodisi s koncesijo bodisi brez.
Letos je razpisanih mest nekoliko manj kot lani, skupaj jih je dobrih 18.000. Ljubljanska pedagoška fakulteta na primer ni razpisala programa Logopedija in surdopedagogika, kjub temu da je ta imel lani eno izmed najvišjih omejitev v prvem prijavnem roku. Kar 92,5 točk je bilo potrebnih za vpis. Po besedah dekana Janeza Kreka zato, ker je izvajanje tega programa zelo zahtevno – tako kadrovsko kot tudi zato, ker morajo študenti opraviti veliko praktičnih vaj v različnih institucijah. Ni prvič, da so se tako odločili, saj si, dodaja Krek, želijo »zagotoviti kakovostno izvedbo«. Pričakujejo pa, da ga bodo spet poučevali naslednje leto.
Število vpisnih mest, med drugimi, nekoliko zmanjšuje tudi fakulteta za družbene vede, ki letos v primerjavo z lani ponuja dva izredna študijska programa. Prav na vseh osmih programih, lani le na enem, pa si letos želi izredni študij ljubljanska zdravstvena fakulteta.
Izberi in primerjaj
Poleg števila o razpisanih mestih so v interaktivni aplikaciji še podatki o prijavljenih in sprejetih študentih ter število točk, ki je bilo potrebno za vpis v prvem in drugem roku od leta 2009 naprej. Tako lahko nekdo, ki želi študirati farmacijo v Ljubljani, na enem mestu ugotovi, da je imela fakulteta v zadnjih šestih letih vedno omejitev. Tako v prvem kot tudi v drugem roku. To sicer ne napoveduje, da bo enako tudi letos, zagotovo pa lahko prispeva k bolj modri izbiri študijskega programa. Obstajajo na primer programi, ki so bili lani brez omejitve v prvem roku, ne pa tudi v drugem.
Iz aplikacije je razvidno tudi, da lahko, na primer, predšolsko vzgojo posameznik študira v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Ali da lahko matematiko na primorski univerzi posluša v angleškem jeziku. Tako kot tudi, da lahko nekdo, ki želi postati vzgojitelj ali učitelj, izbira med več kot tridesetimi rednimi programi. Študijske programe lahko posameznik v aplikaciji išče ali po fakultetah ali po poklicnih področjih.
Hkrati lahko bodoči študenti izberejo šest študijskih programov in jih med seboj primerjajo. Tako lahko na enem mestu vidijo, na primer, kateri izmed njim najbolj zanimivih programov je imel lani največ prijavljenih ali najvišjo omejitev. To, jim, ker vedo, kakšen je njihov učni uspeh, verjetno lahko precej olajša odločitev, kaj napisati v prijavo za vpis.
Čas iskanja zaposlitve
Poleg statističnih podatkov o posameznem študijskem programu so v aplikaciji še podatki zavoda za zaposlovanje za leto 2014. Bodoče študente verjetno zanima, koliko oseb z določenim izobrazbenim nazivom, pridobljenim po zaključku posameznega programa, ki so bili prijavljeni na zavodu kot brezposelni, se je v lanskem letu zaposlilo in kako dolgo so iskali službo. Odgovor na ti vprašanji dobijo v Delovi aplikaciji.
Ob tem se zavedamo, da se med seboj po kakovosti znanja lahko zelo razlikujejo ne le diplomanti z istim nazivom, ki so ga pridobili na različnih fakultetah, ampak tudi tisti, ki so doštudirali na isti fakulteti.
Prav tako smo podatke zbirali z mislijo, da posamičen podatek kaže trenutno situacijo, ne pa tudi, kaj se bo na trgu dela dogajalo čez tri ali štiri leta, ko bodo letošnji bruci diplomirali.
